Že nekaj mandatov lahko opazujemo podobne vzorce političnega cikla. Potem, ko se zadnji mesec pred volitvami odvija kolektivna hipnoza, po prvih mesecih polnih upanja sledita streznitev in depresija, končno pa se v drugi polovici mandata ljudje začnejo spraševati, kam vse to vodi. Sedaj je ta trenutek. In sedaj je največ treznosti v celotnem procesu, saj smo že dovolj globoko, da ljudje lahko presodijo stopnjo amaterizma in nesposobnosti vladajočih, hkrati pa še dovolj daleč od tiste končne hipnoze, ki jo v finišu izvajajo mediji.
Pred leti sem v mandatu, h kateremu sem sicer tudi sam nekaj prispeval, naivno rekel, da imamo najslabšo vlado v zgodovini našega ozemlja. Kako smešna je sedaj tista izjava, ko so štirje novi obrazi pokazali, kako zelo odprta je še zgodovina. Potem ko smo samostojnost začeli s precej kakovostno politično elito in ko je kazalo, da se bo zgradil dokaj stabilen strankarski prostor, smo izkusili šolski primer tega, kaj pomeni kriza vodenja. Pri tem smo bili celo korak pred ostalimi evropskimi državami, ki sedaj delijo našo usodo krize voditeljev in krize demokracije, s katero se že lep čas ukvarja svetovna politologija.
Toda ker smo, kot sem izpostavil, v tistem najbolj treznem momentu političnega cikla, bi namesto jamranja in običajnega obupa bilo bolje opraviti temeljit razmislek o tem, kako doseči prelom s tako politiko, kot jo lahko opazujemo zadnjih nekaj mandatov. Pogovarjati se moramo o tem, kako doseči nov začetek, s katerim bi izstopili iz teh nesrečnih ciklov novih in novih razočaranj. Kako povrniti zaupanje v demokracijo in kako stabilizirati slovenski politični prostor.
Skratka, čas je za drugo republiko in namesto zavračanja tega izraza, ker ga je pred leti v politično razpravo pač vnesla ena politična stranka, je bolje osredotočiti se na sam koncept in prispevati vrednostni in pragmatični pogled na nov politični okvir in novo politično prakso, ki bi Sloveniji omogočila razvojni preboj.
Pred dobrim desetletjem je potekala kar pestra razprava o tem, da je Državni svet nesmiselna institucija, ki bi jo bilo najbolje kar ukiniti. Po nekaj mandatih bolj ambicioznega vodenja tega drugega doma slovenskega parlamenta pa je precej bolj na mestu razmislek o tem, da bi lahko prav v njegovem delovanju našli navdih za tiste temeljite spremembe, ki jih potrebujemo v slovenski politiki. Samo še tu lahko namreč opazimo tisto ključno načelo modernega evropskega parlamentarizma, tisti temelj, na katerem se je gradila moderna civilizacija – to je odprt in racionalen dialog pri iskanju rešitev v skupno dobro. Ali je torej prav ta institucija mogoče seme, iz katerega lahko vzklije nova republika?
Po propadu komunizma konec prejšnjega stoletja je nekaj časa kazalo dobro. Evropska politika je bila prežeta s pozitivno politično kulturo sodelovanja in povezovanja, politiko preseganja razlik in iskanja skupne poti. Britanske in nemške izkušnje pri gradnji močne politične sredine so bile pomemben navdih za politične voditelje. Tudi pri nas je v devetdesetih letih koncept mostogradnje imel pozitiven predznak in Janez Drnovšek je vztrajal pri tem, da sestavlja koalicije strank z obeh polov političnega prostora.
Danes nič več ne kaže dobro. Danes je toksična polarizacija osrednji pojav, ki ga po vsem svetu preučuje politologija. Prelom v politični kulturi pa se je pri nas zgodil že, ko je v svoji prvi vladi Janez Janša vsem strankam ponudil sodelovanje v Partnerstvu za razvoj. In ko smo Socialni demokrati pri tem sodelovali, smo s skrajno levega krila dobili etiketo izdajalcev in kolaborantov. Namesto sodelovanja so skrajneži zahtevali totalno vojno. Kot da bi pozabili na ključno potezo človeške narave, to je na dejstvo, da je naše preživetje kolektiven podvig in da moramo sobivati skupaj ne glede na vse razlike in singularnosti.
V kontekstu te globalne krize politične kulture imamo v Sloveniji še naše posebne težave, ki izhajajo iz tranzicijskih procesov, v katerih so se v veliki meri ohranila stara razmerja moči in aparati oblasti, ter iz utrujenosti našega prvega ustavnega konsenza. Tisti kompromis, ki so ga ob osamosvojitvi zmogli partijski in disidentski akterji, se je enostavno iztrošil. Trenutni ustavni red ob takih razmerjih moči, kot so se utrdile skozi tranzicijo in v času populizma, ko glavni mediji brez težav ustvarjajo in poustvarjajo javno mnenje, iz volitev v volitve generira nove in nove obraze, ki so vsakič manj sposobni, a hkrati tudi vse bolj agresivni v kulturni vojni, ki duši naš družbeni razvoj.
Izhod iz tega klobčiča težav terja korenite spremembe, ki bi v politični prostor vnesle novo dinamiko. Ne glede na to, ali korake do teh sprememb imenujemo gradnja druge republike ali kakorkoli drugače, je pomembno predvsem to, da potrebuje Slovenija nov začetek. Naše generacije so enotne zmogle dva zgodovinska koraka. Povezani smo si izborili našo, slovensko državo. In povezani smo vstopili v evroatlantske integracije in s tem postali del razvitega imperija našega časa. Kot je pred leti izpostavil nekdanji predsednik Borut Pahor, pa nas je potem zmanjkalo za tretji veliki korak, za dogovor o modelu in ambicijah našega družbenega razvoja. Ta korak pa bomo povezani zmogli le, če pred tem zgradimo ustrezen teren za ta novi začetek.
Pionirji moderne sociologije, denimo Auguste Comte, so izpostavljali, da so za povezano družbo ključna skupna verjetja, predvsem tista absolutna. Ta skupna verjetja so namreč orodje za urejanje naše medsebojnosti, so bistven temelj za kakovostno sobivanje in preseganje razlik. Na prelomu iz srednjega v novi vek se je začela lomiti podlaga tistih skupnih verjetij, na katerih je dotlej stoletja stala krščanska Evropa. Potem ko smo ubili Boga, kot je ugotovil Friedrich Nietzsche, je zazijala praznina.
Ta praznina bi terjala zapolnitev, da bi lahko absolutna verjetja še naprej opravljala svojo vlogo družbenega lepila. Pa vendar se je izjalovila ambicija, ki jo je denimo poudarjal drugi pionir moderne sociologije Emile Durkheim, da bi opuščena religiozna verjetja nadomestili z znanstvenimi. Tej nalogi znanost enostavno ni bila kos in podlaga naše medsebojnosti je ostala zrahljana. S tem pa se je razrahljala tudi naša kolektivnost in razpasel skrajni individualizem.
Na tej zrahljani osnovi se je nato zadnja stoletja gradila politična mitologija, ki je pripeljala do današnje liberalne demokracije. Mitologija, ki je pomembna za naše sobivanje. Da bi vladani sprejeli legitimnost vladajočih, mora namreč politična skupnost verjeti v neko pravljico, kot to pri preučevanju politične teologije opisuje Carl Schmitt. In pravljica moderne liberalne demokracije sloni na mitu družbene pogodbe. Z njo posameznik zavaruje svojo svobodo z njeno delno odpovedjo, da bi lahko ob njem sobivali tudi drugi svobodni ljudje in da bi vsi skupaj to lahko počeli na čim bolj varen in urejen način.
To posamezniki dosežejo s pristankom na obstoj države, ki ima nalogo zagotavljanja varnosti in reda, torej to posamezniki dosežejo s tem, da postanejo skupnost. Država seveda pomeni omejevanje naravne svobode, a brez nje človek pade v vojno vseh proti vsem, kar je brutalno razložil Thomas Hobbes. Ključen moment te pravljice moderne liberalne demokracije pa je verjetje v osrednje načelo modernega parlamentarizma: ljudstvo izbere odločevalce, ki iščejo skupno dobro skozi odprt in racionalen dialog.
Brez verjetja v ta moment se sesuje sprejemanje legitimnosti države, saj posameznik brez tega ne vidi koristi odpovedi svoji naravni svobodi. In danes je ljudem pač težko verjeti v to, da politična elita deluje v skladu s tem bistvenim načelom moderne civilizacije. In ob skrajnem individualizmu brez skupnih absolutnih verjetij ter ob pomanjkanju zaupanja v vladajoče je pač nemogoče ohranjati povezano družbo.
Na tem razrahljanem temelju absolutnih verjetij in brez zaupanja v osrednji moment moderne demokratične pravljice pa danes poteka še kulturna vojna, ki nas drži prikovane v tem toksičnem vzdušju polariziranosti. Poleg tega nas v Sloveniji ta vojna drži prikovane tudi na trenutni stopnji dodane vrednosti, s katero si ne bomo mogli več dolgo privoščiti našega standarda življenja.
Celo sosledje zgodovine nas je torej pripeljalo v današnjo situacijo in pomembno je razumeti vse te korake, s katerimi je moderni človek priplesal do današnje krize duha. Naš ples namreč lahko bolj uspešno nadaljujemo samo, če zapolnimo vso praznino in če ponovno povezani zgradimo nove temelje za prihodnost. Samo z jasnim dogovorom o bistvenih vrednotah, o želenih pravilih naše medsebojnosti, bomo lahko dosegli razvojni preboj.
Slovenci ne maramo izstopanja, cenimo enakost, cenimo zmernost. In te naše temeljne vrednote tudi uspešno dosegamo v praksi. Po vseh lestvicah smo v svetovnem vrhu socialne enakosti, enakosti med spoloma, imamo najnižje stopnje tveganja revščine … Skratka, živimo naše vrednote ne glede na ceno takega življenja v pogojih današnjega globalnega kapitalizma. In tako je tudi prav. In ravno zato potrebujemo novi začetek. Zato, da bomo slovenski način življenja in ta izjemen standard sobivanja, ki ga prinaša, lahko ohranjali tudi v prihodnje.
Takšen način življenja namreč stane. Življenje v razpršenih majhnih naseljih. Kilometri vodovoda in kanalizacije za nekaj hiš. Pošta v vsaki vasi. Vse to stane. Pa vendar je to naš način življenja in enotni moramo narediti vse, da ga ohranimo tudi v dobi, ki nam ni naklonjena, ker spodbuja stroškovno bolj učinkovito urbanizacijo in ker jo označuje krvav boj na trgu, ki na ulici pušča številne žrtve.
Če si želimo še naprej privoščiti tako življenje, ne moremo nadaljevati s to trenutno vojno politične elite in s trenutnimi kozlarijami naše državne in birokratske ureditve. Tako življenje si bomo lahko privoščili samo z višjo dodano vrednostjo in prav to mora biti cilj modela družbenega razvoja, o katerem se moramo dogovoriti. Tako življenje si bomo lahko privoščili samo, če bomo najbolj ambiciozne in najbolj sposobne spodbudili k ustvarjanju, ne pa da jih sistem na vsakem koraku ovira in duši.
Pot naprej pa najprej terja drugačen profil ljudi na ključnih položajih. To je prvi korak. Novi začetek terja novo politično elito. Naj bo jasno, ne terja novih novih obrazov. Predvsem pa ne terja novih političnih strank ali novih političnih projektov. Drugi ljudje, ki so lahko vir nove politične elite, že delujejo v slovenski družbi. Dva odlična vira za vodenje države sta ravno tisti kadrovski bazen, ki sestavlja Državni svet.
Imamo denimo izkušene in uspešne ljudi v lokalni politiki. Zakaj ta raven politike deluje bolj učinkovito kot državna? Zato, ker so zaradi demokratičnega pritiska ljudi v neposredni bližini usmerjeni k iskanju rešitev za skupno dobro. Zato, ker morajo za iskanje teh rešitev biti odprti za racionalen dialog in usklajevanje, tudi za preseganje razlik. Zato, ker nimajo časa za kulturno vojno, ker nanje pritiskajo sosedi in kolegi. Zato, ker morajo dosegati rezultate.
In obstaja drugi vir ljudi s političnimi izkušnjami. To je interesna politika, ki je organizirana v sindikatih, gospodarskih zbornicah in drugih oblikah delovanja, kjer skušajo korporativne interese uresničiti v odnosu z državo in odločevalci ter v dialogu z drugimi interesi. Tudi ti ljudje so vajeni racionalnega dialoga in iskanja učinkovitih rešitev.
In prav zato je Državni svet lahko navdih za reformo političnega prostora, ker prav tam delujeta oba izpostavljena vira nove politične energije, to sta lokalna in interesna politika. In navdih je poleg tega lahko tudi način njihovega rekrutiranja, torej elektorski in delegatski sistem. Predvsem zato, ker lahko omeji negativne učinke dobe populizma, ki zelo pogosto na površje naplavi dretje in primitivizem.
Lokalne volitve so temelj demokracije, ker zagotavljajo, da demos izbira odločevalce na podlagi osebnega poznavanja njih in njihovega dela. Zato, ker je zagotovljena bližina in opaznost rezultatov na vsakem koraku. Po drugi strani pa nacionalne volitve v pogojih populizma in današnje forme medijev temeljijo na kozmetični podobi, ki iz mandata v mandat najpogosteje prevara ljudstvo tudi zato, ker to sploh ne spremlja političnega dogajanja.
Način rekrutiranja v Državni svet pa preverjeno izbira ustreznejši profil politikov za dialog. Primerjava razprav in agende v Državnem zboru in Državnem svetu kaže, da osrednje načelo modernega parlamentarizma živi le v slednjem. In novi začetek, s katerim bi se podali v prihodnje izzive za našo skupnost, terja vrnitev k odprtemu in racionalnemu dialogu za iskanje pragmatičnih rešitev v skupno dobro.
To terja zaradi rezultatov, ki jih potrebujemo, da bomo z višjo dodano vrednostjo lahko ohranjali naš standard socialnega življenja, pa tudi zaradi verjetja v smiselnost države. Zaradi verjetja, da vladajoči res delajo za skupno dobro in da si zaslužijo, da jih toleriramo. Zato je lahko drugi dom našega parlamenta navdih za pot v drugo republiko in novi začetek naše medsebojnosti.
Slovenija potrebuje nov profil ljudi? Pa poglejmo v DS…Školjč, Jerkić, Štrukelj, Pejovnik, Dermol, Švagan…na razvojni konferenci nato Ribičič, Jevšek…slaba šala.
Druga republika bi morala počivat na drugih vrednotah. Meritokracija, pravna država, pragmatizem, danes pa je prevladujoča vrednota cca., da je potrebno pobrati tistemu, ki ima. Kot da bi kopipejstali iz kakšnega zaslišanja na Povšetovi. Fakinnn tektonski premik v glavah Slovencev, težka bo.
Nerad kritiziram, brez da ponudim tudi rešitev ampak tole res izgleda hopeless. Vem samo to, da ni bližnjic in upam, da ne bo tajming soupadal z Rugljevim odbojem od dna…
Bravo,to razmišljane g.Jeretica je prava smer za normalizacijo Naše dežele,rabimo spremembo,pokrajine da se razbije centralizirana država,da se moč porazdeli na lokalne enote,ki so blizu ljudem.
Spoštovani gospod Jeretič. Veselim se vašega pisanja na tem portalu. Še bolj se veselim da ste predstavnik neke levice ki hoče biti samo nek segment v naši ali katerikoli družbi z namenom, da ponuja ljudem dobro in razumno v vsakršnem smislu. Ste eden redkih, ki v našo družbo prinaša tovrstne analize na najvišjem strokovnem nivoju. Obilo zdravja vam želim in delovno vnemo…Pozdrav,…”Jaz”.
Kje vidim problem “razmišljanja” g. Jeretiča? V tem, da je njegova zmota podana že v izhodišču. Vprašal sem se: Zakaj bi levičarji, ki so dominantni/samo-zadostni potrebovali desničarje? Njim ni potrebno z nikomer sodelovati! So dominantni na vseh področjih, razen pri pameti: politično-ideološki, gospodarski, kulturni itn. Dokaz popolnega absurda.
Kako naj desnica/desničarji ponudijo roko levici/levičarjem, če so v podrejenem položaju. Roko lahko ponudi zgolj tisti, ki je dominanten/samo-zadosten!
Še enkrat bom ponovil. Ljudstvo – postane pametno tisti trenutek, ko vidijo, da se je na desnem polu pojavilo nekaj posameznikov, ki od sebe oddajajo moč, zaupanje, pogum, vizijo za prihodnost, ugled, vztrajnost itn. Povedano drugače. Ko ZAČUTIJO, da se je smiselno prebuditi iz anemije, relativne revščine, ki so jo levičarji dvignili vsaj na nivo, da jim ti relativni reveži ne povzročajo glavobole – bodo podprli te desne majhne in velike alfa samce – in jih ne bo mogel več zavesti noben levi dominantni medij, ne kronične laži golobnjaka, ne ekstremna Levica itn. Lep dan.
Noben pameten, ki je dovolj egoist, ambiciozen in psihopatski, ne bo sel med desnicarje. Sluzbe in ekstra zasluzki so samo v klanu na levi, desnica nima kaj dosti ponudit glede kariere in cvenka.
In potem ostanejo desnici samo entuziasti, moralisti in sanjaci. Premalo je takih med ljubimi Slouenci.
Bistvo sem pa pozabil napisati. Državni svet – lahko ponudi/da veto, a golobnjak jih ponovno preglasi s svojo levičarsko mašinerijo. Drži kot pribito!
V nečem se pa strinjam z levičarjem Jeretičem. Nova razmišljanja, bolje filozofiranja kako spremeniti dejstvo, da Slovenija kot država in družba le še tone v svoji povprečnosti – so pa nujna! Lep dan.
P. S. Peter – ne 100 %, ampak 1000 % se strinjam s tem kar si/ste napisali. Je pa resnica, da se mora delati na tem, da se avtokracijo/diktaturo levih elit zgoraj in levičarjev spodaj nekako premaga.
Še vedno trdim, da je to odvisno na primarnem nivoju na posameznih desnih liderjih, ki se bodo opogumili in jih bodo ljudje prepoznali kot prave nove voditelje na desnem polu – in šele takrat se bo v sekundarnem pomenu “zmigalo” ljudstvo in pomagalo na volitvah premagati leve elite, levičarje z ulic itn. Takrat tudi levi mediji (katerikoli) in razne leve ankete ne bodo več zadostovale, da še naprej poneumljajo lastno ljudstvo in pomagajo uničevati lastno državo. Lep dan.
G. Jeretič, nekoč, ko ste, kot SD lobist, postavljali novodobne politike pod reklamnim sloganom, ” Z VAMI, PROTI SONCU”, sem začutil, veliko zaslepljenost in ti rezultati se danes kažejo, kaj ste z levo opcijo naredili, oziroma razgradili!
Težava slovenske politike, je pretežno v tem, da jih je večina v borbi za svoj ego, ne pa za službo svojega naroda.
Tako desni, kot levi se še vedno prerekajo v tem kdo je za kaj kriv.
G. Dežman z žličkarji odkrije zopet kako zatohlo jamo, kjer so nedolžne not metali, pa je zopet halo…
ta rdeči kmeri še zdej s hoste ven hodijo…
Se pravi čisti izračun, otroci kateri so se rodili leta 1945 imajo danes 79 let in so že starejši občani, a naši vrli politiki še vedno odpirajo to pandorino skrinjico ego prepucavanja kdo je močnejši.
Kaj pa mladina? a kdo njih vpraša kako državo si želi? Prav nihče !!!
Kar jim dajo jim montirajo zvončke na kolesa, pa zvonte,sam da ne bo Janša.
Na levih proslavah vprašaš, zastavonoše, kakšno zastavo pa vi nostite? odgovor, kaj mi smo se borili…. gospod koliko ste pa stari, kaj 75 let 🙂
Ko bo enkrat tega jebenega zlaprepucavanja konec, potem bodo mlajši rodovi zadihali neobremenjeno!!
2 milijona nas je, mene osebno je zelo sram, da je tako, ker bi se lahko res nekoč primerjali s Švico, do tam bomo morali še kar nekaj časa švicati 🙂
Korak, katerega sedaj potrebuje Slovenija je zamujena lustracija !!
Še enkrat veliki RESET!!
In povratek inteligence v politiko!
Mladi rabijo vizijo, časi so drugačni, njih ne zanima zgodovina, temveč kakšno plačo bodo imeli, ali si lahko privoščijo, kulturno življenje z dvema otrokoma…. stanovanje, 2 krat na leto dopust, dobro zdravstvo. šolstvo…..
nekoč morda 🙂
To,da mladi zgodovine ne potrebujejo,je tragična zmota.Seveda pa potrebujejo poznavanje dejanske,ne pa ideološko potvorjene. Ključ obstanka naše države,naroda,kulturne samobitnosti je v ustrezni vzgoji novih rodov. Samo milijon nas je!
G. Babnik,
zmota je v definiciji Vašega pisanja, saj ne omenjam, da zgodovina ni pomembna, temveč govorim o tem, da MLADE zgodovina in to povojno 79 letno obdobje NE zanima!!!
Ustavite kakega 20 do 28 letnika, pa ga povprašajte, o zgodovini, tako hitro vas bo odslovil.
Če mu boste pa ponudil, da bo čez 10 let iz glavnega mesta Slovenije vsakih 20 minut v vse smeri Slovenije krenil vlak, potem bodo pa dvignili ušesa in vam prisluhnili, samo v tem pišem!!
Sedaj mi je pa vedno bolj jasno, zakaj se levaki toliko borijo za evtanazijo, ker je v naši državi veliko upokojencev, kateri so ”breme” zdravstvu, evo to je njihova moralna formula svobode do vsemogočnega pošetja 🙂
Vedoželjnega zgodovina ZANIMA. Povedal si pač, da so mladi butli,ki jih nič ne zanima. Pridušaš se na intelektualce, sam pa pišeš bedarije.
Sam nedeljski smeh mi povzročate, vsekakor opažam, da vi mladih ne razumete, ker razmišljate totalitarno.
zato vam predlagam, da se odpravite na ulico, pa povprašajte tamlade, ma na ulici ne pred cerkvijo!!
že otroc – mladina se uči vsaj enega tujega jezika, angleščine ! ( pa to zato ker sami hočejo-morajo),ker če ne ne bi bili v stiku s sistemom , gsm, računalniki … na koncu še stavnice …
to jih zanima, ker namreč politika in preteklost vsekakor ne !!
Podobno je tudi v drugih državah.
Zapomnite mladi niso butli so pa egoisti, ker jih v to sistem buta!!
No glede intelektualcev smo tu že kar nekaj prebirali, kdo je ”lahko” intelektualec, zna biti, tudi navaden g. kmet, kateremu zrase največja solata recimo ;), pa morda kak vinar, kateri proizvaja REN -ski rizling , zanimivooo 😉
No, Ren je reka, da pa najprej pomisliš na renski rizling, pa vprašaj psihiatre, ki zdravijo alkoholike.
Kar je vedoželje- strast nekoga, je za nekoga poplavlejna renska brežina.
Dragi Ren-jc, ne vem zgornji al spodnji 😉
Renski rizling sem pa omenil samo zato, ker je tvoje pisanje zelo opijatično protibolečinsko in predvsem ozkogledno… hmm staromodno označeno z dvemi kvadratki na zdravilih katere uporabljaš.
Pa ne se hudit samo malo breitwinkel razširi.
Kar se pa tiče zatohlih jam, ne mislim žalovat sto let za mojimi predhodniki, katere so rdeči kmeri nedolžne, PO VOJNI not zmetali, večina jih je veliko vedelo in predvsem so bili prvi TIGR- ovci !!!
Dej Ren 86 let je minilo ….
Če pa že omenjaš psihijatrijo, potem takem je tudi naša Zdravljica mal čudna .. ane ?
Nekoč so me na neki podelitvi v tujini tuji novinarji spraševali… gospod, ma ta ki je napisal tole je rad … kaj popil, odgovor je bi DA! nakar sledilo rimsko retorično bogatsvo, mojegs odgovora IN VINO VERITAS
Tako, dragi Ren Zum wohl bei deinem Rhen 😉
Za konec pa Ich Liebe dich, sam da boš Tih ! 😉
No, Ren je kot reka samo v Srbiji in tam okoli… toliko o pametnih
No, Ren je kot reka samo v Srbiji in tam okoi, v Nemciji pa tece Rhein… toliko o pametnih
Halobp!
Pišeš zguljene zadeve za rajo. Nič novega ne poveš. Je pa res, da bi bilo dobro, da konzultiraš kakšnega zdravnika. Ti bo pomagal.
Vonmüchausenü!
Po slovensko je Ren. Tako kot je po slovensko Dunaj, Monakovo, reka Donava, Pulj in tako naprej.
Ne delaj se pametnega!
“G. Dežman z žličkarji odkrije zopet kako zatohlo jamo, kjer so nedolžne not metali, pa je zopet halo…”
No, tole se da pa malo bolj spoštljivo napisati. Delo “žličkarjev” je naporno, zahtevno in odgovorno, predvsem pa spoštljivo do žrtev. Ni treba, da tale forum izpade kot forum primitivcev!
Bojim se, da je za reset prepozno. Tam okoli 90ega je se obstajal entuziazem, idealizem, upanje, da se da vse narediti.
Danes mladina tocno ve, da je treba absolutno vse kar potrebujejo kupit. Od vsakdanjih zadev do avta in stanovanja. In da je za to vedno strik kratek. Tausta mladina vidi okoli sebe, da se z povzpetnistvom in objestnostjo lahko dalec pride. Religija, morala, etika so na smetiscu, ker tega vsaj na prvi pogled ne mores jesti. Argumentu, da lahko druzba brez pozitivnih, recimo kantovskih meril propade in izgine, ljudje se raztepejo.
Zato z mojimi malimi sorodniki ne moraliziram prevec, ampak jim toplo svetujem, da se res temeljito naucijo tujih jezikov. Ker jih bodo mocno rabili, ko bodo morali v svet.
@Dobri vojak švejk. To kar gledamo v Izraelu je tragedija. Ampak to kar gledamo v Izraelu je politično nič drugega kot genocid proti genocidu. Kar smo videli v lanskem napadu Hamasa na Judovske civiliste, to čaka vse Jude, do zadnjega z otroci vred, če postanejo Palestinci močnejši od Judov. ,,,največji sovražnik Palestinskega ljudstva je Hamas in ne Judje. Oni hočejo čim več žrtev med svojimi civilisti da bi se zasmilili celemu svetu. Njihovo sovraštvo do Judov je večje kot ljubezen do lastnega ljudstva. V tem je problem.
jaz, problem je v tem, da so cionisti s pomočjo velikih sil ustanovili svojo državo na ozemlju, ki ni bilo nikagaršnje ozemlje, temveč je bilo naseljeno z ljudmi, ki jih nihče ni vprašal, ali se strinjajo s tem, da cionisti na njihovi zemčlji ustanovijo svojo državo.
Od nastanka Izraela naprej je Bližnji vzhod postal sod smodnika. Po tekočem traku se vrstijo vojne, terorizem na obeh straneh, izraelski in arabski, milijone je razseljenih oseb, stotisoči so bili pobiti in pohabljeni. In nič ne kaže, da bo tega kmalu konec.
Evropa bo zaradi migracij, ki so posledice izraelsko-arabskih-ameriških vojn, postopno islamizirana, njena civilizacija pa bo orientalizirana. Vse zaradi interesov Izraela.
Izrael izvaja nad Palestinci apartheid in genocid. Trenutno poteka etnično oziroma genocidno čiščenje Gaze, nekolikanj zaostaja Zahodni breg. Cilj je Veliki Izrael brez Palestincev.
Verjetno imaš prav, da bi Palestinci enako ravnali z Izraelci, če bi mogli, ampak vprašati se je treba, kdo je tu žrtev. Ko so nacisti okupirali Evropo, je bil odpor okupiranih narodov zoper okupacijo legitimen ali ni bil? Enako velja za Palestince. Njihov odpor zoper izraelsko okupacijo je legitimen.
Izrael je skrajno nacionalistična država, v kateri imajo zagotovljene vse pravice le tisti, katerim je priznan status Juda. To je država apartheida, kot je bila nekoč Južnoafriška republika, nad čemer se je zgražal ves svet. Južnoafriška republika je odpravila aparheid in bela manjšina, ki je prej vladala s terorjem, je izgubila oblast. Podobno velja za Izrael: Če bi odpravil apartheid in priznal enake človekove in narodne pravice Palestincem, bi to ne bila več država etničnih Judov, temveč multikulturna država, v kateri bi sčasoma zaradi višje rodnosti prevladali Palestinci. To je scenarij, ki ga hoče Izrael za vsako ceno preprečiti, tudi za ceno genocida nad Palestinci.
@Dobri vojak, se strinjam z navedenim. …nekje tu blizu v Italiji je v neki občini županji na očitek da bi se morali muslimani malo prilagoditi načinu življenja domačinov Imam odgovoril : ” Mi nismo prišli da se prilagajamo. Mi smo prišli da vas zamenjamo”!…
Spoštovani dobri vojak. Se ti ne zdi to močan podatek?
Vprašaj se, zakaj – zaradi KOGA – so prišli, da nas zamenjajo??
Švejk, da se na orožje kaj spoznaš, ti ne bom kontriral, da pa se na zgodovino prav nič, pa dokazuje tvoja zblojena in z dejstvi nepodprta pisarija. Pač po biblijsko: Blagor ubogim na umu …
Evropska demokracija se je sfižila v lobikracijo. Vladajo nam lobiji: vojnoindustrijski, farmacevtski, bankirski … Sedež imajo na drugi strani Atlantika, krmilijo pa jih iz Izraela.
Kako deluje zahoda demokracija, je postalo kristalno jasno ob genocidu nad prebivalci Gaze, ki je del genocida nad Palestinci. Izrael je nedotakljiv. Nihče mu nič ne more oziroma noče. Protesti zoper genocid v Gazi so bili povsod s silo zadušeni, Mnogi, ki so sodelovali v prostestih, občutijo eksistenčne posledice. Naj se ve, kdo je gospodar Zahoda.
S kozmetičnimi popravki zahodne demokracije ne bo moč rešiti. Če smo realisti, je to pravzaprav misija nemogoče. Denar je sveta vladar in v čigavih rokah je denar, je tudi jasno.
@Dobri vojak švejk. To kar gledamo v Izraelu je tragedija. Ampak to kar gledamo v Izraelu je politično nič drugega kot genocid proti genocidu. Kar smo videli v lanskem napadu Hamasa na Judovske civiliste, to čaka vse Jude, do zadnjega z otroci vred, če postanejo Palestinci močnejši od Judov. ,,,največji sovražnik Palestinskega ljudstva je Hamas in ne Judje. Oni hočejo čim več žrtev med svojimi civilisti da bi se zasmilili celemu svetu. Njihovo sovraštvo do Judov je večje kot ljubezen do lastnega ljudstva. V tem je problem.
,,,največji sovražnik Palestinskega ljudstva je Hamas in ne Judje.
***
Potemtakem so bili med 2. svetovno vojno največji sovražniki evropskih narodov odporniška gibanja zoper nacistično okupacijo, ne Nemci?!
Logika, da te kap.
V Sloveniji je bila dejansko OF kot “odporniška” organizacija bolj škodljiva za lastno prebivalstvo kot okupatorji. Neovrgljivo dokazano s številkami!
To je seveda res!
…@dobri vojak Švejk. Nimaš prave primerjave. Judje se niso kar od nekje pojavili in začeli pobijati tamkajšnje domorodce. Judje so tamkaj bili že od nekdaj. ..Niso začeli pobijati tamkajšnje domorodce, mnogo jih je tam že živelo..Če ne veš, približno štiristo tisoč palestincev je zaposlenih v judovskih podjetjih,…a je to genocidno? In kar je za nas pomembno, Komunisti, Stalinovi kolaboranti so nas namesto v svobodo leta 45 prignali v suženjsko Rusijo…dojameš?
Judje so NEKOČ živeli v Palestini. Pred njimi so tam živeli Filistejci, po katerih je Palestina dobila ime. Poleg Judov so živeli tam še različni drugi narodi. Po razpadu rimskega imperija so Palestino naselili Arabci.
Sodobni Izraelci večinom izhajajo iz vzhodne Evrope, ne z Bližnjega vzhoda in sploh niso Semiti. Izrael so ustanovili evropski Judje, ki so Judje samo po veri, ne po izvoru oziroma po genih. Kot taki se ne morejo sklicevati na neke zgodovinske pravice do Palestine, ker Palestina ni njihova pradomovina. Sicer je že samo po sebi smešno sklicevanje na neke zgodovinske pravice, saj je večina sodobnih narodov nekoč živela nekje drugje in nihče ne zahteva, da bi se vrnil v nekdajo domovino. Svet bi postal popolna norišnica, če bi se tudi drugi narodi spomnili na neke svoje zgodovinske pravice do ozemelj, kjer so nekoč prebivali.
Jude so Rimljani okupirali in jih nato razselili po vsem imperiju, ker so se upirali rimski nadoblasti. Upore so Rimljani krvavo zatrli.
Za časa Rimskega imperija se je dogajalo podobno, kot se danes dogaja v Palestini, samo, da so danes Izraelci v vlogi zavojevalskih Rimljanov, Palestinci pa se zaman upirajo okupatorskim Izraelcem. Slednji jih neusmiljeno desetkajo. Morda bolj neusmiljeno, kot so Rimljani desetkali Jude.
Dobri vojak Švejk, že pred desetletji sem napisal, da Palestinvi NOČEJO, NOČEJO!!!! miru.
Egiptovski predsednikm Sadat je bil ustreljen na vojaški paradi, ker je z Izraelom v Camp Davidu sklepal neki sporazum… (Arabci z Izraelom NOČEJO miru!!!)
2. vojna je nekaj povsem drugega, sploh se ne da primerjati z vojno na Bližnjem vzhodu.
Okupacija ni mir. Palestinci nočejo okupacije, ne da nočejo miru.
Lepo je napisal v Dobremu vojaku Svejku Jaroslav Hasek./Judje so z vso naglico kuhali zganje (snopc) iz krompirja in se iz kaj ter prodajali ze lepe denarce Austro-Ogrski.Austro-ogrska je potrebovala snopc za vojake,da so umirali na ruski fronti malo pijani,da je bilo lazje umreti.Judje pa smrdljivo bogateli.To je realnost pol pretekle zgodovine!
@dobri vijak švejk – vaš problem je, da v isti koš namečete resnice, pol-resnice, laži in pol-laži in še vse tisto vmes. Vi vijačite te zakonitosti. Primer.
Ameriko so naselili priseljenci in izpodrinili domorodce, enako v Avstraliji in še kje. Hočem povedati zgolj to, da PRAVILA načelno postavljajo tisti, ki so dominantni, močnejši, samo-zadostni itn. O poštenosti, moralnosti takšnih početij in še čem, se lahko prerekamo do neskončnosti, mar ne? Druga zakonitost pa je v tem, da se spridijo tam, kjer vlada ena stan – močnejša ali šibkejša. Jasno, je, da se mora zato spriditi tako demokracija kot diktatura.
Dokaz. Kako pa naj razpade diktatura/takšen imperij, če se v njem ne pojavijo razpoke. Vedno pa sta posledici vsaj dve: ali nek nov sistem ali še hujša diktatura, status quo ni neskončen, zato ga ne omenjam. Vse enako velja za demokracijo/takšen imperij. Povedano drugače.
Elite (katerekoli) lahko imajo na začetku še tako dobre namene – se te na koncu sfižijo, tako na vzhodu kot zahodu. To so naravne zakonitosti, ki z Izraelom in ne s Hamasom, Hezbolahom itn. nimajo nič skupnega. Izrael ni kriv, če ni imel svoje države, tako kot si muslimani niso krivi, če ne zmorejo premagati preteklost in sedanjost, da bi dosegli svojo prihodnost. Primer.
Iran in Irak sta imela med sabo vojno, pa za to vojno zagotovo ni bil kriv Izrael, kajne? Za VOJNO (katerokoli) ni nikoli kriva zgolj ena stran – in to je bistvo zame! Seveda je vedno ena stran kriva malo več kot druga, a to so že podrobnosti/nianse te zakonitosti. Lep dan.
beri1122, Če pravila postavljajo tisti, ki so dominantni, potem je to zakon džungle, zakon močnejšega. Edino pravilo je, da ni pravil. To tudi je dejansko stanje v Gazi in na Zahodnem bregu, ker Izrael izvaja genocid nad domorodci, podobno kot so nekoč belci izvedli genocid nad Indijanci in drugimi domorodci vsepovsod po svetu.
Kar zadeva polresnic in pol-laži, ki mi jih pripisuješ, bodi konkreten, sicer gre za tvoje cele neresnice in cele laži.
Dobri vijak švejl – moram vas tudi tukaj malce popraviti, da boste v prihodnje bolj eksplicitni.
Na začetku smo imeli, religije, razne moralne vrednosti, etične itn. Potem smo dobili kralje, kraljice itn. – in moralne, etične in še kakšne vrednosti in vrednote so pričele razpadati! Sinove in hčere so ubijale svoje starše, da so jih lahko nasledili na prestolu?!
Nato so sledile še politične ideologije (katerekoli) in politično-verske ideologije (katerekoli) in bilo je vse slabše in slabše. Na koncu smo dobili začetek džungle in njene zakonitosti. Na začetku so se med sabo pobijala razna indijanska plemena – nato pa je ta vzorec prenesla nase še vladajoča elita.
Ker so se vedenja in znanja eksponentno širila ne samo med elitami, ampak tudi ljudstvom so postala ubijanja bolj moderna, bolj uničujoča in ja – na koncu smo dobili zakonitosti džungle. Zame to niso naključja. Bolj podrobno ne mislim razlagati. Zakaj ne?
Zato, ker imate tudi vi pravico videti te stvari z vaše perspektive. Kar se tiče pol-resnic in pol-laži pa sem imel v mislih to, da drugi vidijo te stvari drugače kot vi! Vaša resnica ni enaka neki drugi resnici, ki je drugačna. Lep dan.
Švejk, še nekaj glede na vaše prejšnje nalaganje. Kdo pa vam je natvezil, da so Filistejci živeli pred Izraelci? In da sodobni Izraelci izvirajo iz vzhodnoevropskih držav? Kaj je bila tam njihova izvorna domovina? Kaj niso potem od nekod prišli? Od kod pa, če ne iz Izraela, če se imajo za Izraelce? Napačno je tudi misliti, da so Palestinci narod ali vsaj samostojna etnija. Ne, niso, so potomci različnih etnij, plemen. Pa so po vojni vseeno dobili državo, kot Izrael, vendar z njo niso znali upravljati, tudi zato, ker niso bili narod. Poenotila jih je samo krvoločna muslimanska vera in sovraštvo do sosedov, Izraelcev.
G. Švejk, v vašem razburljivem pisanju opažam veliko zlo do bank, sprašujem vas ali imate tudi Vi kak švicarski kredit ? 😉
Ko postane ustavno avtonomni Državni svet “motnja” v delovanju Državnega zbora, se pogosto oglasijo samo-oklicani zlobni in izključujoči “reformatorji”, ki bi “drugi zbor” parlamenta kar ukinili – kot politično omalovaževano “slepo črevo demokracije”.
Tedaj se kar površno spregleda ustavna vloga in pristojnost “drugega zbora” in v njem zbranih ter zastopanih legalnih in legitimnih interesov lokalnih skupnosti, organiziranih delo-dajalcev in delo-jemalcev, itd., itn.
V resnici pa je potrebno priznati, da je pravica veta na v celiti že sprejeti zakon v DZ premalo, kar bi mogel in moral prispevati DS k široki odprtosti demokracije na Slovenskem.
Vsekakor bi bilo bolj tvorno in demokratično, če bi lahko svet polnopravno sodeloval že vsaj v zadnji fazi sprejemanja zakona v DZ in bi lahko uporabil veto le na morda sporen posamezni člen ali celo del člena.
S tem bi se povečala operativnost in učinkovitost obeh zborov parlamenta in obenem izboljšala kakovost obojestransko sprejetih zakonskih določb.
A pred nujno razpravo o ustavni vlogi ter pristojnostih Državnega sveta bi bilo potrebno v skladu z veljavno odločbo Ustavnega sodišča RS ustavno-pravno in demokratično popraviti ne-ustavni sorazmerni volilni sistem, po katerem volivci nimamo neposrednega vpliva na izvolitev poslancev v DZ RS, kot nam zagotavlja veljavna Ustava RS. Na osnovi ne-ustavnega in ne-demokratičnega sorazmernega volilnega sistema Slovenci in državljani RS nimamo po ustavi zagotovljenega neposrednega vpliva na izbrane poslance, poslanci pa nimajo ustavno ter demokratičnega neposrednega mandata za svoje strankarsko omejene ter proti-ustavno ne-svobodne odločitve zgolj formalno “v imenu ljudstva”. Ne pa tudi dejansko!
Nisem želel biti prvi, pa naj bo. Državni svet – je lahko navdih za nov začetek in nič več. Zakaj? Zato, ker nismo več – ne normalna država in ne normalna družba/narod/ljudstvo! V normalni državi/družbi navadno pridejo v ospredje tisti, ki nekaj vedo in znajo. Imajo ugled, so nekaj naredili v svojem življenju itn. Ne rabijo biti populisti, ne rabijo zavajati ljudi itn., ker nimajo nasprotnikov, ki bi jim metali polena pod noge. Primer.
Dr. Logar ima veliko vedenj in znanj, a ne bo nikoli pravi voditelj, ker ga kot takšnega ljudstvo ne prepozna. Bistvene zakonitosti izhajajo iz t. i. psihologije množic. Banalen primer.
Družina/žena s povprečnim IQ-jem nima doma copatarjev, ni moški mevža, ni neodločen, ni dolgočasen, zna postoriti marsikaj doma, je sposoben razvajati in presenečati ženo, zna tudi povzdigniti glas in narediti doma red itn.
Ljudje/množice tako zavestno kot pod-zavestno prepoznajo prave voditelje tudi brez medijske podpore, zavajanja medijev, hipnoze medijev, glasa ulice itn. Pravi voditelji se preprosto rodijo! Nekateri pa postanejo dobri voditelji ob pomoči “suflerjev”! Vse to pa zgolj v normalni družbi/državi.
Današnji trenutek v Sloveniji ni naklonjen ljudem kot je recimo g. Logar. V tem trenutku še vedno stavim na g. Janšo, ki pa mora pomladiti svojo ekipo, če hoče, da bo za sabo potegnil večji del ljudstva. Tudi zato se ga levičarji tako bojijo in mu mečejo polena pod noge 24ur na dan. Tudi tožilci in sodniki ga ne šparajo!
Desni pol ne uspe priti v vlado, ne zaradi g. Janše, ampak ker desnemu polu obupno manjka močnih ljudi, ki bi za sabo potegnili maso ljudi.
Levičarji vsega tega ne potrebujejo ker izhajajo iz povsem drugih zakonitosti, ki so si jih prikrojili. Ni jim potrebno biti pameten, razgledan, uspešen, itn. – ker imajo za sabo svoje medije, svoja tožilstva in sodišča, svoje levičarske šole, tudi svojo levo ulico, leve akademike, NVO-je itn. Načelno ne potrebujejo imeti niti svoje policije in vojske, ker nimamo državnih prevratov itn. Lep dan.
Avtor – akter v stranki, ki med drugim nosi večino krivde za največjo in najdražjo afero korupcije, Teš 6, se zdaj resignirano sprašuje zakaj nismo sposobni narediti preloma v politiki!!!!!!! Bolano
Prav tako, kot pravi: da je Borut Pahor pred leti izpostavil, da nam zmanjka tisti “tretji veliki korak” –
k čemur je tudi on pripomogel, kot akter v aferi Teš.
Pa še: z Janšo ni možno sodelovati.
Pa še: z Janšo ni možno sodelovati.
Tole izjavo bi jaz oznacil za najvecjo laz leta.Ne da levaki ne morejo sodelovati s tapuklastim,enostavno nocejo,AMEN!!
Nujno je potrebno spremeniti ustavo,da vlado seastavljajo dve stranke,katere so dobile najvec glasov na volitvah,ce tega Butalci ne premoprete,se enostano poserjete na demokracijo.kar se danes dogaja v Butala,je smrdljiva strankokracija!!
rokovnjač – še kako prav imaš. Tudi najslabša demokracija je boljša od najboljše diktature, kajne?
Prav to nam manjka. Dve najmočnejši stranki z vsakega pola, levega in desnega mora biti osnova za vlado. Vmesne stranke pa se naj razvrstijo na levo in desno stran. Vstop za stranke pa mora biti višji, vsaj 5 %. To je še vedno neke vrste socializem, ker bo ena stranka želela v prihodnost, druga pa se bo temu upirala, a to je še vedno bolje kot enostrankarska diktatur, mar ne? Lep dan.
Brane, a s tem kontriraš Jeretiču, ki trdi, da je v času njegovih vlad sodelovanje obstajalo in bilo koristno? Ti pa šarlatansko trdiš, da ni možno. In vse statistike kažejo, da so bili rezultati v času njegovih vlad daleč najboljši. Res, blagor ubogim na umu …
Beri1122, strinjam se z vašim komentarjem. Dodajam, da so slovenski levičarji skoraj brez izjeme moralno pokvarjeni, no, vsaj v nečem: ker so prepričani, da jim oblast pripada kot po naravnem pravu; ker mislijo, da bo njihova oblast večna; ker mislijo, da so pravični, solidarni z reveži, pa je prej obratno; ker so prepričani, da delujejo v dobro skupnosti, pa najprej poskrbijo za svoje riti (za druge dobrin prej zmanjka); ker mislijo, da revolucija še traja in da bo večna; in za konec, ker so večinoma ideološki nasledniki stalinizma.