Ključnik: Sebastjan Jeretič
Ali je Državni svet lahko navdih za nov začetek?

Ali je Državni svet lahko navdih za nov začetek?

Pred dobrim desetletjem je potekala kar pestra razprava o tem, da je Državni svet nesmiselna institucija, ki bi jo bilo najbolje kar ukiniti. Po nekaj mandatih bolj ambicioznega vodenja tega drugega doma slovenskega parlamenta pa je precej bolj na mestu razmislek o tem, da bi lahko prav v njegovem delovanju našli navdih za tiste temeljite spremembe, ki jih potrebujemo v slovenski politiki. Samo še tu lahko namreč opazimo tisto ključno načelo modernega evropskega parlamentarizma, tisti temelj, na katerem se je gradila moderna civilizacija – to je odprt in racionalen dialog pri iskanju rešitev v skupno dobro. Ali je torej prav ta institucija mogoče seme, iz katerega lahko vzklije nova republika?

S katerim odtenkom rdeče preživeti pred dokončno politično marginalizacijo?

S katerim odtenkom rdeče preživeti pred dokončno politično marginalizacijo?

Obdobje Tanje Fajon je bilo zagotovo za stranko porazno, saj ga lahko ocenimo le z zamahom roke in opazko, da je šlo za všečnost iskajočo praznino. No, tudi obdobje Dejana Židana ni bilo za politološko oceno kaj dosti boljše. Zato je povsem jasno, da je za stranko SD pomembno na prihodnjem kongresu izvoliti voditelja, ki bo pustil vsaj majhen pečat v političnem dogajanju, ki bo torej stranki prinesel vsaj trohico neke vsebine, pa kakršnakoli že ta bo. Nujno je torej, da z novim voditeljem zastavijo neko strateško linijo politične preobrazbe, da sploh ohranijo razlog za njihov nadaljnji obstoj, saj je brez tega bolje, da po prodaji vile in ob koncu tega mandata ugasnejo luč in se na smetišču zgodovine pridružijo svoji pravni predhodnici.

Ali so poslanci res predstavniki vsega ljudstva?

Ali so poslanci res predstavniki vsega ljudstva?

Politično dogajanje je ponovno odprlo razpravo o vsebini 82. člena slovenske ustave, ki pravi: “Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila”. Razprava se je prebudila ob nedavni zahtevi SDS, da njeni poslanci podpišejo izjavo o zvestobi poslanski skupini. Trije, vključno z Anžetom Logarjem, tega niso storili. Podobno kot toktat se je o 82. členu sprožila polemika tudi pred leti ob razkritju pogodbe med SDS in njenimi poslanci, ki določajo njihove finančne obveznosti v primeru, če ti zapustijo poslansko skupino stranke. V obeh primerih se SDS očita, da s takšnimi zahtevami do poslancev krši ustavo. Toda kaj dejansko sploh pomeni ta ustavna določba? Kako naj razumemo nujnost svobode odločanja poslancev in njihovo predstavljanje vsega ljudstva?