Nek pameten lik – žal fiktiven – je nekoč ugotovil, da strah povzroča jezo, ta pa nas pelje v sovraštvo. In sovraštvo pomeni, da smo prestopili na temno stran. Tam se začenja trpljenje. Na te besede sem se večkrat spomnil lansko leto ob prebiranju komentarjev bralcev tudi na tem portalu. Nikoli doslej se nivo komuniciranja ni spustil na tako pritlehno, primitivno in žaljivo raven. Kaj bomo torej storili v novem letu, da pridemo nazaj na “svetlo stran”?
Pred dobrim desetletjem je potekala kar pestra razprava o tem, da je Državni svet nesmiselna institucija, ki bi jo bilo najbolje kar ukiniti. Po nekaj mandatih bolj ambicioznega vodenja tega drugega doma slovenskega parlamenta pa je precej bolj na mestu razmislek o tem, da bi lahko prav v njegovem delovanju našli navdih za tiste temeljite spremembe, ki jih potrebujemo v slovenski politiki. Samo še tu lahko namreč opazimo tisto ključno načelo modernega evropskega parlamentarizma, tisti temelj, na katerem se je gradila moderna civilizacija – to je odprt in racionalen dialog pri iskanju rešitev v skupno dobro. Ali je torej prav ta institucija mogoče seme, iz katerega lahko vzklije nova republika?
Končuje se leto, kakršnega si še pred 365 dnevi ni bilo moč predstavljati brez obilo domišljije ali pa vsaj kopice...