Po katastrofalni uvodni tekmi s Hrvaško na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre (92 : 108) je selektor slovenske košarkaške reprezentance Aleksander Sekulić sicer precej pravilno ocenil položaj, a pozabil povedati, da je krivda v veliki meri na strokovnem vodstvu, ki je po ocenah praktično vseh analitikov reprezentanco slabo pripravilo na tekmeca, zaskrbljujoča je tudi pasivnost odločitev s klopi, anemičnost… Da ne omenjamo dejstva, da reprezentanca ne kaže nobene svežine, kar je verjetno tudi posledica vztrajanja pri “zabetonirani” sestavi ekipe brez resne strategije pomlajevanja. (Vir: MMC)
“Trenutno predlagani zakon spodbuja razvoj tržnega zdravstva in stimulira kapital, da vlaga v zdravstvo, ki je gospodarsko uspešna dejavnost”
Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije je jasno predstavila, kaj v bistvu prinaša vladna novela zakona o zdravstveni dejavnosti. V ničemer ne zagotavlja, da bomo državljani deležni boljših, hitrejših storitev, krajših čakalnih vrst. Ideološki...
Poraz košarkarjev Slovenije proti Hrvaški v kvalifikacijah za OI je po nogometni evforiji in pred olimpijskimi igrami zelo zdravilen za vse “navijače in selektorje s kavča”.
Pa tudi za ne-profesionalne navijaško pristranske športne poročevalce in komentatorje, ki se radi opijanjeni “vozijo” na oblakih trenutnega zmagoslavja s šampioni in še rajši takoj zatem zlobno kritizirajo in privoščljivo grizejo, kadar jih njihovi opevani “šampioni” nepričakovano razočarajo.
Predvsem se je treba zavedati, da se za najvišje cenjena in mednarodno najbolj prestižna ter tudi finančno najdonosnejša tekmovanja izbrane vrste in posamezni tekmovalci vseh sodelujočih držav vrhunsko pripravljajo in da nobenemu posamezniku in nobeni izbrani vrsti zmagovalne stopničke niso dosegljive brez vrhunske nadarjenosti, vrhunskih priprav in vrhunskega strokovnega vodenja ter spremljanja posameznikov in ekip.
Naši ne-profesionalno navijaški športni poročevalci in komentatorji največkrat spregledajo dejstvo, da se konkurenca v vseh najatraktivnejših ter najdonosnejših športnih panogah nenehno množi, povečuje in zaostruje, zaradi česar je vsak dosežen mednarodni uspeh (stopničke, uvrstitev v finale, med vodilno četverico ali osmerico) naših športnikov in ekip v najprestižnejših športnih panogah vreden spoštovanja ter priznanja.
Prav večletni postopni kakovostni in rezultatski razvoj nogometne izbrane vrste Matjaža Keka pa dokazuje, da je potrebno biti do selektorja in reprezentantov tudi zaupljiv in potrpežljiv.
Saj je postopno in mučno nastajanje “zmagovalne ekipe” iz vrste izbranih posameznikov dolgotrajen in vseskozi zahteven ter vsestransko občutljiv in ranljiv proces dozorevanja in psiho-fizične rasti ekipe med seboj spoštljivih, zaupljivih in požrtvovalnih posameznikov, ki se prav v trenutkih zmagoslavja najbolj trdo zavedajo ključnega in neizogibnega kolektivnega vodila: “Vsi za enega, eden za vse!”
Proti naravi ne gre, reprezentanca je v svojem naravnem zatonu. Poslovil se je Goran, nosilci imajo 30+, smola s poškodbami, dve potrgani koleni, odpovedal Blažič, Zoran izven pogona preden so se ga pri Olimpiji zopet spomnili. Vse je to življensko, večja tragedija je, da ni mladih. Očitno je veliko staršev spoznalo, da je vseeno šola prvo, da jim ne bo mularija igrala pri tridesetih za minimalca, brez izobrazbe in CV-ja. Sekulić je še najmanjši problem. Če že moram še sam malo brcniti v (pol)mrtvega konja, mu očitam non stop fokusiranje na sodnike, namesto na igro…pri čemer ga že nekaj ciklov igralci vrhunsko posnemajo…in drugo, da dopušča Dončičeve simultanke, ki se statistično ne morejo iziti, pri čemer ubija bit košarkarske igre, da je to ekipni šport…in ekipa praktično vedno zmaguje. Več kot je igralcev v športu na terenu, bolj to pride do izraza. Vprašajte Keka. Hvala za vse, predvsem pa čestitke za neverjeten naslov evropskih prvakov…
Izmučeni Dončić pač ne more rešiti razglašene reprezentance. Sem samo kavč selektor, vendar nekaj zelo škriplje za razliko od nogometne, ki jo sicer strogo z disciplino Kek odlično vodi. Kolikor sem videl, ko je vodil še mlado reprezentanco je mož strog in načelen, ampak tudi pohvali dobro delo. In to je recept, da lahko reprezentanca, ko je Dončić vreden več kot celotna reprezentanca, meša štrene milijonarjem, vrednim po sto in še nekaj milijonov. KZS naj hudirjevo razmisli, vendar ekipa četrta na OI tako pade, pa vseeno ni ravno dobra popotnica. Na žalost.
Pero Vilfan je vse lepo povedal, ni treba dodatnih komentarjev.