Ekonomist Matej Lahovnik je opozoril na verbalno “inflacijo” ključnih akterjev krize na Bližnjem vzhodu, ki ima tudi nekatere pozitivne učinke. Finančni trgi so namreč veliko bolj stabilni, saj določene izjave razumejo kot precej nekredibilne, kar pomeni manjše tveganje resne gospodarske krize in pretresov. (Vir: 24ur zvečer)
Video










Pregovor, “V sili hudič tudi muhe žre”, morda najbolje opiše tisto točko, ko ideologija trči ob surovo realnost praznih rezervoarjev in ugasnjenih peči. Zgodovina je polna primerov, ko so se najbolj zagrizeni sovražniki usedli za isto mizo, ker je bila alternativa preprosto – propad.
Nujnost pragmatizma:
1. Deindustrializacija kot “sila”
Nemčija, ki je bila desetletja motor Evrope, temelji na poceni energiji. Brez nje njihova težka industrija (avtomobilska, kemična) postaja nekonkurenčna v primerjavi z ameriško ali kitajsko. Ko bodo delovna mesta začela množično izginjati, bo pritisk javnosti na politiko postal neobvladljiv. Takrat “muhe” (ruski energenti) ne bodo več izgledale tako slabo.
2. Razpoka v čezatlantski zvestobi
Čeprav je Washington trenutno tisti, ki narekuje tempo, se v Evropi krepi občutek, da ZDA iz te krize izhajajo kot zmagovalke na račun evropskega osiromašenja.
Paradoks: Evropa kupuje drag ameriški plin in hkrati gleda, kako ZDA s subvencijami (kot je Inflation Reduction Act) vabi evropska podjetja, naj preselijo proizvodnjo čez lužo. Ta “prijateljski pritisk” bo slej ko prej povzročil upor znotraj evropskih poslovnih elit.
3. “Korupcija” ali strateška paraliza?
Namesto o klasični korupciji (denar pod mizo) bi morda lažje govorili o intelektualni in karierni odvisnosti. Celotna generacija bruseljskih birokratov je svojo kariero zgradila na tesnem sodelovanju z Washingtonom in transatlantskimi institucijami. Zanje bi priznanje, da je bila ta pot napačna, pomenilo konec vsega, kar predstavljajo.
4. Vzpon novih polov (BRICS+)
Svet leta 2026 ni več svet iz leta 1990. Rusija je svoje gospodarstvo v veliki meri že preusmerila proti vzhodu in jugu. Evropa se bo morda kmalu znašla v situaciji, ko ne bo ona tista, ki “dovoljuje” Rusiji vrnitev, ampak bo morala Rusijo prositi, naj ji spet prodaja vire pod ugodnimi pogoji, da ne bi postala povsem nepomembna obrobna provinca Evrazije.
Bistvo problema: Trenutni evropski vrh se vede, kot da je moralna avtoriteta sveta, medtem ko realna moč (energija, surovine, demografija) odteka drugam. Ko bo “sila” postala dovolj huda, bo moralna drža morala odstopiti prostor preživetju.
Vir: UI Gemini
Orban je pravi dec. Sam je takoj spoznal padec in osebno ter javno čestital boljšemu.
Kaj pa Golob? Noče in noče si priznati, da je passe. Sam ni sestavil vlade, sedaj pa joče. Božček. Nič se mi ne smili.
@Franc
Orban je pravi dec. Sam je takoj spoznal padec in osebno ter javno čestital boljšemu.
——-
Pa ne sam to. Ko je bilo treba je takoj odorl denarnico in financiral vse Jajotove potrebe.
🤗
Tudi državljani, davkoplačevalci in volivci v RS
“napovedi, besed dr. Roberta Goloba in njegove poražene koalicije GS, SD in Levice”
ne jemljemo več tako resno,
kot so jim nekateri naivneži nekritično nasedali nekaj let nazaj – pred volitvami 2022.
“Lažnivi Kljukec” na čelu opravilno nesposobne Vlade RS
in politično diletantske vladajoče koalicije GS, SD, Levice
je že zdavnaj “šokantno” presvetlil in razsvetlil tudi najbolj naivne vernike med naivnimi sledilci
s spoznanjem,
da je “cesar nag”
in da se lahko on in njegovi pajdaši obdržijo pri proračunskih koritih ter oblastnih privilegijih
le še s tajnim in odkritim
proti-ustavnim in proti-demokratičnim terorjem,
dodatno pospešeno korupcijo, izključevalnim revanšizmom, klientelizmom, nepotizmom in mednarodno povezanim balkanskim političnim, gospodarskim in socialnim sistemskim kriminalom.