Ključnik: vojna
Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi

Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi

Konferenca v Jalti ostaja simbol trenutka, ko so se velike sile odločale o usodi celin, pogosto brez neposrednega glasu manjših narodov. Reparacije so bile del tega procesa – hkrati orodje pravičnosti in sredstvo političnega pritiska. Današnje razprave o Ukrajini dokazujejo, da se zgodovina ne ponavlja dobesedno, a njeni vzorci ostajajo presenetljivo podobni. Razumevanje Jalte in povojnih reparacij ni zgolj akademsko vprašanje. Je opomin, da mir ni nikoli brezplačen in da način, kako se konča ena vojna, pogosto določa začetek naslednjega obdobja – bodisi stabilnosti bodisi novih napetosti.

Ko ZDA v dveh urah razgalijo bedo ruske štiriletne posebne operacije v Ukrajini

Ko ZDA v dveh urah razgalijo bedo ruske štiriletne posebne operacije v Ukrajini

Ruska “tridnevna specialna operacija” v Ukrajini, ki se bo naslednji mesec prelevila že v štiriletno vojno, je zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli spet malce potisnjena v ozadje. Imata pa obe “ekspediciji” dveh velesil veliko skupnega, a tudi mnogo pomenljivih razlik, ki so povezane z vsebino in rezultatom vojaškega posredovanja. Seveda je jasno, da je Rusija želela v Ukrajini storiti prav to, kar je v Venezueli naredil Trump – hitra odstranitev oblasti, ki je ne odobravajo in vzpostavitev marionetnega režima, ki bo sledil političnim in ekonomskim interesom zavojevalca. Razlike med posredovanjem Rusije in ZDA so vsaj navzven precej očitne: Rusiji ni uspelo, ZDA pa je. Poleg tega gre v primeru ZDA za posredovanje demokratične (pustimo podrobnosti) države v precej nedemokratični državi, pri Putinovi invaziji pa za napad imperialističega avtokratskega režima na mlado ukrajinsko demokracijo.

Novo leto manipulacij, laži in sovraštva

Novo leto manipulacij, laži in sovraštva

Nek pameten lik – žal fiktiven – je nekoč ugotovil, da strah povzroča jezo, ta pa nas pelje v sovraštvo. In sovraštvo pomeni, da smo prestopili na temno stran. Tam se začenja trpljenje. Na te besede sem se večkrat spomnil lansko leto ob prebiranju komentarjev bralcev tudi na tem portalu. Nikoli doslej se nivo komuniciranja ni spustil na tako pritlehno, primitivno in žaljivo raven. Kaj bomo torej storili v novem letu, da pridemo nazaj na “svetlo stran”?

Trumpov nož v hrbet z vojno posiljeni Evropi?

Trumpov nož v hrbet z vojno posiljeni Evropi?

Kaj dejansko pomeni ameriško obnašanje glede Rusije, ki ga mnogi Evropejci razumejo kot Trumpov “nož v hrbet”, za vojno v Ukrajini? Ključne evropske države so se znašle pred tvegano dilemo: ali naj sprejmejo Trumpov trgovski pragmatizem in pristanejo na razdelitev Ukrajine, ali pa naj vztrajajo pri podpori žrtvi Putinove agresije. Angleže in Francoze podzavestno preganja zgodovinski občutek krivde, ker so v 20. stoletju dvakrat pustili na cedilu Vzhodno Evropo; prvič leta 1938 v Münchnu pred Hitlerjem, drugič pa leta 1946 pred Stalinom. Ta občutek krivde je zaradi določenih zgodovinskih vzporednic sicer razumljiv, vprašanje pa je, če bo Evropa v primeru Ukrajine sposobna sama in v celoti nositi breme konfrontacije z Rusijo.

Sarajevski safari ali zgodba o človeški izprijenosti

Sarajevski safari ali zgodba o človeški izprijenosti

Zgodba o streljanju Sarajevčanov za zabavo, za kar so izprijenci iz različnih držav, ne zgolj Srbije ali Rusije, drago plačevali, ni od včeraj niti je ni prvi aktualiziral slovenski režiser Miran Zupanič. Da so prijatelji Bosanskih Srbov hodili na Pale in okoliške kraje, od koder se je ponujal panoramski razgled nad Sarajevo, se je vedelo ves čas. Tudi to, da so takšni “turisti” izstrelili kak rafal ali streljali z ostrostrelsko puško, ni skrivnost. Nekateri priložnostni strelci so se namreč ob tem še fotografirali, spet drugi pa so vseeno pazili, da jih ne bi zasačile kamere.

Budimpešta, nesrečni simbol evropske izdaje*

Budimpešta, nesrečni simbol evropske izdaje*

V madžarski prestolnici Budimpešti so 1994 štiri jedrske države podpisale memorandum, s katerimi so Ukrajini, ki se je takrat podobno kot Belorusija in Kazahstan odpovedala svojemu jedrskemu arzenalu iz časa Sovjetske zveze, zagotovili ozemeljsko nedotakljivost in nespremenljivost njenih meja. Skratka varnost, saj so vodilne jedrske države in obenem tudi članice Varnostnega sveta Ukrajini s podpisom podelile varnostne garancije, da je nobena od podpisnic ne bo napadla, potem ko se je prostovoljno odrekla jedrskemu orožju.

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je bil ustanovljen leta 2003, v času naših prizadevanj za članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu. Po vstopu v zavezništovo, sploh pa v zadnjih letih pa je njegovo delovanje zamrlo. Zaradi vse bolj burnega dogajanja v Evropi je bila sprejeta odločitev, da se Slovenski odbor za Nato reaktivira. Za njegovega predsednika je bil izvoljen Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in nekdanji stalni predstavnik Slovenije v Severnoatlantskem svetu. V njegovem upravnem odboru pa so med drugim tudi dr. Dimitrij Rupel, dr. Igor Senčar in dr. Božo Cerar.

Preden bo kaj bolje, bo najprej še precej slabše

Preden bo kaj bolje, bo najprej še precej slabše

Na koncu dneva so vedno znova na preizkušnji naša empatija, sočutje in humanizem. So prizori iz Ukrajine ali Gaze neresnični? Mrtvi otroci zrežirani? Vojna virtualna? Mislim, da ne. Mislim, da je vse še kako resnično, vendar ne pride do nas. Živimo namreč vsak v svojem mehurčku, vsi skupaj pa v ogromnem balonu, imenovanem Evropa, skozi katerega do nas ne pride nič. Vidimo neme prizore, vendar ne slišimo nič. Niti joka otrok. Ni ga hujšega greha pod soncem kot ubiti otroka. Bog je s tem preizkušal Abrahamovo vero. Toda Boga že dolgo ni več na tem planetu. Odšel je. Podobno kot upanje, da bo kmalu kaj bolje. Saj verjetno kdaj bo, ampak bo najprej še precej slabše.

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Ukrajinska vojna ni spopad dveh držav, ampak konflikt med Evropo in Rusijo, iz katerega se Združene države Amerike počasi in vsaj začasno umikajo. Evropejci razumemo, da s prehudim porazom Ukrajine pade projekt Evropske unije, vprašljiva bi bila tudi usoda Nata. Toda po drugi strani je iluzorno pričakovati zmago Ukrajine. V pat položaju, v katerem smo se znašli, je ključno poiskati pot iz vojne. Preden bo ena ali druga stran nakazala, da pristaja na pogajanja, bomo videli – in pravzaprav že gledamo – eskalacijo, zaostritev spopadov; ne le ruskih, pač pa tudi ukrajinskih. Zato bombardiranje Moskve ne sme biti več tabu.

Ne Trump, vojno v Ukrajini lahko konča Kitajska

Ne Trump, vojno v Ukrajini lahko konča Kitajska

Ruski predsednik Vladimir Putin je ta teden Ukrajini in njenim evropskim zaveznikom poslal novo jasno sporočilo: Moskva lahko nadaljuje z vojno, ker ima močne prijatelje. Ruski voditelj javno uživa na obisku na Kitajskem, druži se z ljudmi, ki so mu posredno omogočili, da lahko še naprej mrcvari Ukrajino: s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, indijskim premierjem Narendro Modijem, iranskim predsednikom Masoudom Pezeshkianom in severnokorejskim Kim Jong-unom. Rusija ne bi mogla vzdrževati svoje bizarne “tridnevne specialne operacije” brez kitajskega in indijskega denarja, iranskega orožja in v manjši meri tudi človeške sile iz Severne Koreje. So pa sporočila vrha nekakšnih “novih neuvrščenih” na Kitajskem širša od vojne v Ukrajini.

V Cankarjev dom prihaja (spet) Putinova prva balerina Svetlana Zaharova

V Cankarjev dom prihaja (spet) Putinova prva balerina Svetlana Zaharova

Veliko prahu spet dviga izbor nastopajočih na ljubljanskem festivalu. Kulturno društvo Ljubljana – Kyiv je z velikim ogorčenjem protestiralo, da je Festival Ljubljana za sezono 2025 v program ponovno uvrstili nastop balerine Svetlane Zaharove, pevke Anne Netrebko in violinista Vadima Repina, soproga Zaharove. Gre namreč za umetnike, ki niso nevtralne osebnosti, ampak tesno povezani z režimom Vladimirja Putina, odgovornim za agresijo, deportacije ukrajinskih otrok in genocid nad ukrajinskim narodom. Svetlana Zaharova je aktivna članica stranke Enotna Rusija, politične hrbtenice Putinove oblasti. Zato poobljavljamo lanski članek. V spomin in opomin. Rusi vsak dan rušijo ukrajinska mesta,. Slovenija pa promovira njihove ideologe. Z javnim denarjem.

Ukrajinci namesto na Trumpove verbalne akrobacije raje stavijo na svoje flaminge

Ukrajinci namesto na Trumpove verbalne akrobacije raje stavijo na svoje flaminge

Medtem ko se takšni in drugačni ukrajinski zavezniki prepirajo o tem, kako ji zagotoviti resna varnostna jamstva in prepričati Trumpa, da ne naseda več mirovnim pravljicam njegovega “prijatelja” Putina, Kijev nadaljuje z napori za krepitev obrambne sposobnosti, prozvodnih zmogljivosti, ki bodo Rusiji preprečile dodatna napredovanja na fronti. V ozadju Trumpovih medijskih domislic in izjav, ki pogosto nimajo ne repa ne glave in nasprotujejo ena drugi, je v javnost pricurljala novica o začetku serijske proizvodnje ukrajinske manevrirne rakete Flamingo z dosegom 3000 kilometrov in več kot tonsko bojno glavo. Putin bo tako izgubil taktično prednost, ki jo predstavlja Trumpovo blokiranje uporabe raket dolgega dosega ameriškega izvora na strani Ukrajine.