Ključnik: Ukrajina
Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi

Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi

Konferenca v Jalti ostaja simbol trenutka, ko so se velike sile odločale o usodi celin, pogosto brez neposrednega glasu manjših narodov. Reparacije so bile del tega procesa – hkrati orodje pravičnosti in sredstvo političnega pritiska. Današnje razprave o Ukrajini dokazujejo, da se zgodovina ne ponavlja dobesedno, a njeni vzorci ostajajo presenetljivo podobni. Razumevanje Jalte in povojnih reparacij ni zgolj akademsko vprašanje. Je opomin, da mir ni nikoli brezplačen in da način, kako se konča ena vojna, pogosto določa začetek naslednjega obdobja – bodisi stabilnosti bodisi novih napetosti.

Ko ZDA v dveh urah razgalijo bedo ruske štiriletne posebne operacije v Ukrajini

Ko ZDA v dveh urah razgalijo bedo ruske štiriletne posebne operacije v Ukrajini

Ruska “tridnevna specialna operacija” v Ukrajini, ki se bo naslednji mesec prelevila že v štiriletno vojno, je zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli spet malce potisnjena v ozadje. Imata pa obe “ekspediciji” dveh velesil veliko skupnega, a tudi mnogo pomenljivih razlik, ki so povezane z vsebino in rezultatom vojaškega posredovanja. Seveda je jasno, da je Rusija želela v Ukrajini storiti prav to, kar je v Venezueli naredil Trump – hitra odstranitev oblasti, ki je ne odobravajo in vzpostavitev marionetnega režima, ki bo sledil političnim in ekonomskim interesom zavojevalca. Razlike med posredovanjem Rusije in ZDA so vsaj navzven precej očitne: Rusiji ni uspelo, ZDA pa je. Poleg tega gre v primeru ZDA za posredovanje demokratične (pustimo podrobnosti) države v precej nedemokratični državi, pri Putinovi invaziji pa za napad imperialističega avtokratskega režima na mlado ukrajinsko demokracijo.

Ukrajina, Venezuela … Tajvan?

Ukrajina, Venezuela … Tajvan?

Trump je sprožil svojo prvo malo vojno, v kateri so specialci zajeli venezuelskega “narkosocialista” in ga v pižami skupaj z ženo odpeljali v New York, kjer ga čaka bojda pošteno sojenje. Rusi in Kitajci so protestirali, zaradi lepšega. V resnici pa ne Putin ne Ši nimata nič proti Trumpovem razkazovanju sile v ameriški soseščini. Putin mu je kvečjemu sporočil: “Welcome to the club”. Zdaj so Američani v očeh Kremlja že tovariši in te nove okoliščine spreminjajo tudi perspektivo na vojno v Ukrajino. Ta nesrečna dežela je namreč v “ruski predsobi”, torej globoko v interesni sferi Kremlja. Takoj, ko je Donald Trump to priznal Vladimirju Vladimiroviču, sta se lahko objela in ugotovila, da sta iz istega testa. Zdaj je na vrsti še tretji nasilnež, da pokaže, če je iz pravega testa. Z nestrpnostjo torej pričakujemo kitajsko invazijo na Tajvan.

Novo leto manipulacij, laži in sovraštva

Novo leto manipulacij, laži in sovraštva

Nek pameten lik – žal fiktiven – je nekoč ugotovil, da strah povzroča jezo, ta pa nas pelje v sovraštvo. In sovraštvo pomeni, da smo prestopili na temno stran. Tam se začenja trpljenje. Na te besede sem se večkrat spomnil lansko leto ob prebiranju komentarjev bralcev tudi na tem portalu. Nikoli doslej se nivo komuniciranja ni spustil na tako pritlehno, primitivno in žaljivo raven. Kaj bomo torej storili v novem letu, da pridemo nazaj na “svetlo stran”?

Ljudje, bežite, Putin nas bo napadel!

Ljudje, bežite, Putin nas bo napadel!

Obstaja nevarnost, da zaradi Ukrajine razpade Nato in da odnosi med Ameriko in Evropo zdrknejo na najnižjo točko v novejši zgodovini. Primerjave z Jalto, kjer so leta 1945 določili bodoče meje v Evropi, niso zlovešče le zato, ker gre za mesto na Krimu, ki si ga je leta 2014 nezakonito priključila Rusija, ampak predvsem zaradi simbolike. Pred osemdesetimi leti so o usodi poražene Nemčije odločali Roosevelt, Churchill in Stalin, zadnje tedne pa se v Moskvi in v Miamiju za zaprtimi vrati in brez predstavnikov uradnih državnih institucij, torej napol zasebno pogovarjajo le še Američani in Rusi. Evropejcev ni več, Ukrajina pa se je znašla v vlogi poraženke. Je scenarij za prihodnost demokratične in svobodne Evrope lahko še slabši?

Trumpov nož v hrbet z vojno posiljeni Evropi?

Trumpov nož v hrbet z vojno posiljeni Evropi?

Kaj dejansko pomeni ameriško obnašanje glede Rusije, ki ga mnogi Evropejci razumejo kot Trumpov “nož v hrbet”, za vojno v Ukrajini? Ključne evropske države so se znašle pred tvegano dilemo: ali naj sprejmejo Trumpov trgovski pragmatizem in pristanejo na razdelitev Ukrajine, ali pa naj vztrajajo pri podpori žrtvi Putinove agresije. Angleže in Francoze podzavestno preganja zgodovinski občutek krivde, ker so v 20. stoletju dvakrat pustili na cedilu Vzhodno Evropo; prvič leta 1938 v Münchnu pred Hitlerjem, drugič pa leta 1946 pred Stalinom. Ta občutek krivde je zaradi določenih zgodovinskih vzporednic sicer razumljiv, vprašanje pa je, če bo Evropa v primeru Ukrajine sposobna sama in v celoti nositi breme konfrontacije z Rusijo.

Putin se javno posmehuje naivnežem iz Bele hiše in pri tem neizmerno uživa

Putin se javno posmehuje naivnežem iz Bele hiše in pri tem neizmerno uživa

V zadnjih dneh spremljamo novo epizodo Putinovega blefiranja glede pripravljenosti na resnični mir v Ukrajini in dodatno samo-smešenje ameriškega predsednika. Pohvalno sicer je, da so ZDA pripravile nekakšen mirovni, no, bolj poslovni predlog, ampak ob vsakem pogovoru z rusko stranjo se zadeva vrne na izhodišče: povsem jasno je, da je za Putina edini pravi mirovni načrt predaja Ukrajine, s čimer bo lahko v domači javnosti opravičil vse žrtve in gospodarsko škodo, ki jo je povzročil s svojo imperialistično avanturo. Donald Trump pa medtem menda spet misteriozno “čuti”, da je Putin pripravljen na mir, čeprav je ta takoj po zadnjih zaigranih pogajanjih s predstavniki ZDA spet poudaril, da je njegov cilj popolna zasedba Donbasa z vsemi sredstvi. Putin se v bistvu javno posmehuje naivnežem in kratkovidnim biznismenom iz Bele hiše in pri tem neizmerno uživa.

Sarajevski safari ali zgodba o človeški izprijenosti

Sarajevski safari ali zgodba o človeški izprijenosti

Zgodba o streljanju Sarajevčanov za zabavo, za kar so izprijenci iz različnih držav, ne zgolj Srbije ali Rusije, drago plačevali, ni od včeraj niti je ni prvi aktualiziral slovenski režiser Miran Zupanič. Da so prijatelji Bosanskih Srbov hodili na Pale in okoliške kraje, od koder se je ponujal panoramski razgled nad Sarajevo, se je vedelo ves čas. Tudi to, da so takšni “turisti” izstrelili kak rafal ali streljali z ostrostrelsko puško, ni skrivnost. Nekateri priložnostni strelci so se namreč ob tem še fotografirali, spet drugi pa so vseeno pazili, da jih ne bi zasačile kamere.

Geopolitične in vojaške lekcije iz rusko-ukrajinskega konflikta

Geopolitične in vojaške lekcije iz rusko-ukrajinskega konflikta

Analiza ruske agresije na Ukrajino ne omogoča le poglobljenega razumevanja preoblikovanja mednarodnih odnosov, temveč tudi temeljnih sprememb v umetnosti vojskovanja, obrambnih strategijah ter odzivih družb na pritiske, ki jih vojna povzroča. Za razumevanje obsega in kompleksnosti trenutnega spopada je nujno upoštevati njegov zgodovinski kontekst. Lekcije, pridobljene iz vojne, segajo tako na geopolitično področje – preobrazbo svetovnega reda, delovanje zavezništev ter strategije za energetsko in gospodarsko varnost – kot na vojaško področje, kjer so odločilno vlogo igrale tehnološke inovacije (brezpilotni letalniki, hiperzvočne rakete, informacijsko in kibernetsko vojskovanje), logistika, človeška inteligenca in družbena prilagodljivost.

Slava Ukrajini in sramota Združenim državam Amerike

Slava Ukrajini in sramota Združenim državam Amerike

Donald Trump je v primeru Ukrajine in odnosa do Vladimirja Putina spet naredil šokantno vsebinsko salto. Medtem, ko je še pred tedni hvalil ukrajinski boj za svobodo in njihov pogum, sedaj iz ‘dežele svobodnih’ Ukrajincem pošilja t. i. mirovni načrt, ki pa bolj spominja na Putinov spisek novoletnih želja. Šokirani in razočarani Ukrajinci imajo za sprejem predlagane ameriške sramote časa samo do prihajajočega četrtka. Ameriski državni sekretar Marco Rubio je sicer zaradi ogorčenja že zanikal, da naj bi šlo v bistvu za ruski predlog, napisali naj bi ga v ZDA, čeprav v vseh elementih spominja na ruska stališča, ki že od začetka Putinove tridnevne specialne operacije leta 2022 prihajajo iz Moskve.

Nezanimivo mrcvarjenje Ukrajine

Nezanimivo mrcvarjenje Ukrajine

Ukrajina je postala nekakšna pozabljena zgodba, nezanimiva dnevna rubrika na obrobju medijskega poročanja, ki se je izgubila v množici drugih atraktivnejših dogodkov in interesov. Globalno gledano deloma tudi zaradi tega, ker je ameriški predsednik Donald Trump svoje kratkoročne diplomatske interese zaradi fiaska pri urejanju ukrajinskega miru s prijateljem Putinom preusmeril na druge konce sveta, na Kitajsko, v Venezuelo…, pa tudi doma se mu kopičijo problemi. Zadnji “domači” udarec je gotovo izvolitev Zohrana Mamdanija za župana New Yorka, kar je Trumpa že navilo na maksimalne obrate in je največjemu mestu v ZDA že napovedal ukinitev vse zvezne pomoči, ker ne misli financirati “komunistov”.

Misterij neznanih letečih predmetov nad Evropo

Misterij neznanih letečih predmetov nad Evropo

Ker že več dni nismo slišali o novih opažanjih domnevno ruskih dronov nad Evropo, je čas za razmislek. Kajti to, da naj bi bili droni, ki so doslej preletavali letališča in kritično infrastrukturo na Danskem, Norveškem in v Nemčiji, ruski, so trditve, za katere še nihče ni ponudil dokaza. Morda so res ruski, ampak dokler o tem ne bo nobenega oprijemljivega podatka, bo vse skupaj neke vrste psihološka vojna.

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je bil ustanovljen leta 2003, v času naših prizadevanj za članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu. Po vstopu v zavezništovo, sploh pa v zadnjih letih pa je njegovo delovanje zamrlo. Zaradi vse bolj burnega dogajanja v Evropi je bila sprejeta odločitev, da se Slovenski odbor za Nato reaktivira. Za njegovega predsednika je bil izvoljen Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in nekdanji stalni predstavnik Slovenije v Severnoatlantskem svetu. V njegovem upravnem odboru pa so med drugim tudi dr. Dimitrij Rupel, dr. Igor Senčar in dr. Božo Cerar.