Ključnik: Teheran
Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi

Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi

Konferenca v Jalti ostaja simbol trenutka, ko so se velike sile odločale o usodi celin, pogosto brez neposrednega glasu manjših narodov. Reparacije so bile del tega procesa – hkrati orodje pravičnosti in sredstvo političnega pritiska. Današnje razprave o Ukrajini dokazujejo, da se zgodovina ne ponavlja dobesedno, a njeni vzorci ostajajo presenetljivo podobni. Razumevanje Jalte in povojnih reparacij ni zgolj akademsko vprašanje. Je opomin, da mir ni nikoli brezplačen in da način, kako se konča ena vojna, pogosto določa začetek naslednjega obdobja – bodisi stabilnosti bodisi novih napetosti.

Tanjin labirint ali kje se je izgubila slovenska diplomacija

Tanjin labirint ali kje se je izgubila slovenska diplomacija

Vlada je decembra lani sprejela novo zunanjepolitično strategijo Slovenije, ki stavi na konja, katerega vrednost je po Trumpovi inavguraciji zelo padla. Diplomacija Tanje Fajon ne glede na tektonske premike v svetovni politiki še kar prisega na multilateralizem, OZN, neuvrščeno nostalgijo in opolnomočenje žensk in deklic. To slednje je sicer pohvalno in feministična zunanja politika bi naši državi dala konkreten ugled v demokratičnem delu sveta, če bi jo dosledno uveljavljali. Tudi v primeru Afganistana, kjer so ženske degradirali na raven hišnih živali, ali Irana, kjer ženske posiljujejo moški šovinistični teokrati. Celo ko gre za primitivno nasilje Vučićevih huliganov nad študentkami v Srbiji, bi feministična zunanja politika lahko odreagirala. Pa ni in Tanja Fajon dlje od zaskrbljenosti ni zmogla priti.

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Rusija se pod Vladimirjem Putinom ne glede na možnost premirja ali celo miru v Ukrajini pripravlja na naslednjo vojno. Evropa, ki je še vedno v svoji coni ugodja, tega še vedno ni dojela. Vojaško ni pripravljena za konfrontacijo z Rusijo, njena obramba bi zaradi nezadostnih zalog streliva brez pomoči Združenih držav zdržala le nekaj tednov. Na drugi strani pa se je Putinova Rusija od invazije na Ukrajino popolnoma militarizirala in vojni podredila tudi svojo ekonomijo. V ideološkem smislu je ultrakonservativna Ruska pravoslavna cerkev podprla fašistične teze skrajnih teoretikov t.i. ruskega sveta, ki temeljijo na občutku superiornosti ruske nacije in njenemu božjemu mandatu, da obvladuje ozemlje med Lizbono in Vladivostokom.

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Kaj bo 6. novembra letos, vemo: predsedniške volitve v Združenih državah, kjer se bosta pomerila demokratka Kamala Harris in republikanec Donald Trump. Prva je do izraelskih načrtov glede kaznovanja Irana precej zadržana, Trump pa svojega starega prijatelja Benjamina Netanjahuja ves čas spodbuja, naj gre “v akcijo”, češ da boljše priložnosti morda dolgo ne bo imel. Če bi Izrael do začetka novembra dejansko izvedel močnejši napad na Iran, bi to lahko škodovalo Kamali Harris, zato iz Bele hiše, kjer je vsaj formalno še vedno šef senilni Joe Biden, pritiskajo na Netanjahuja, naj se vzdrži skušnjave po obračunu z Iranom. V zameno so mu pripravljeni pogledati skozi prste v Libanonu …

Komu ustreza nadaljevanje vojne v Gazi?

Komu ustreza nadaljevanje vojne v Gazi?

Likvidacija Ismaila Hanije sumljivo spominja na 7. oktober 2023, ko je Hamas izvedel teroristični napad na Izrael in s tem sprožil brutalno vojno, ki je v Gazi terjala na tisoče življenj, kar je svetovno javno mnenje obrnilo proti Izraelu. Tik pred tem napadom so namreč izraelski in savdski pogajalci prišli že skoraj do soglasja pri dogovoru, ki bi končno normaliziral odnose na Bližnjem vzhodu, omilil napetosti, vzpostavil gospodarsko sodelovanje in končal nemiselno izključevanje, ki v primeru Izraela pomeni, da se arabske države prenehajo zanikati njegov obstoj, Izrael pa sprejme pravico Palestincev do neodvisne države.