Ključnik: Slovenija
Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Eurostat je v sredo objavil podatke o povprečnih bruto plačah v Evropski uniji. Vlada se je hitro pohvalila, da smo presegli Španijo, Italijo in še koga. Seveda je pozabila povedati, da pri neto plačah Slovenija v zadnjih letih nazaduje. Po domače: to pomeni, da država našim državljanom od zaslužene bruto plače pobere veliko več kot v drugih primerljivih državah, pri čemer je izplen državnega upravljanja z denarjem davkoplačevalcev podpovprečen. Višja državna poraba očitno nima nekega znatnega vpliva na realno kakovost življenja ljudi, kar bi opravičevalo takšen nadpovprečni davčni primež, ta se z napovedmi vlade še stopnjuje.

Zidovi v naših glavah

Zidovi v naših glavah

V noči iz 9. na 10. november 1989 je padel Berlinski zid. Množični naval Vzhodnih Nemcev na mejne prehode je sprožila napačno uporabljena beseda vzhodnonemškega partijskega funkcionarja. Beseda je podrla betonski zid, ki je več kot četrt stoletja ločeval demokratično in totalitarno Nemčijo, Zahodno in Vzhodno Evropo. Beseda je zrušila železno zaveso. Toda obenem je zid ostal v glavah mnogih Nemcev in tudi Evropejcev. Železna zavesa je izginila, ostal pa je mentalni zid v naših glavah. Danes, 36 let kasneje, nam to vedno znova dokazujejo politiki, ki uporabljajo taktiko nekdanje partije in strašijo z notranjimi in zunanjimi sovražniki. Današnji populisti zmagujejo celo tam, kjer komunistom nikoli ni uspelo.

Zo(h)ran iz Amerike

Zo(h)ran iz Amerike

Ne glede na to, da je do lokalnih volitev še približno eno leto, se mi zdi pomembno, da vsaj v primeru slovenske prestolnice, ki ji že skoraj 20 let načeluje en in isti župan, čim prej odpremo javno razpravo o politični higieni, korupcijskih tveganjih in seveda tudi o neki dolgoročnejši viziji razvoja Ljubljane, ki je imela pred osamosvojitvijo približno toliko prebivalcev kot danes. Temu pa z drugo besedo pravimo stagnacija. “Zoran dela” je bil slogan, ki danes ne deluje več. Izpela sta se oba, slogan in Zoran.

Danes bo odločilen dan za ureditev psihoterapije v Sloveniji

Danes bo odločilen dan za ureditev psihoterapije v Sloveniji

Dan pred glasovanjem o Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti so predstavniki uporabnikov in predstavniki psihoterapevtske stroke vnovič opozorili na hude krivice in stiske ljudi, ki so žrtve predolgih čakalnih vrst in neprimernih obravnav. Vse to jasno kaže, da področje duševnega zdravja v Sloveniji še ni dobro urejeno niti v zdravstvenem sistemu niti na trgu. In kar je najbolj nesprejemljivo – psihoterapija brez zakona ostaja privilegij bogatejših, zato je glas proti zakonu glas proti najranljivejšim.

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je bil ustanovljen leta 2003, v času naših prizadevanj za članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu. Po vstopu v zavezništovo, sploh pa v zadnjih letih pa je njegovo delovanje zamrlo. Zaradi vse bolj burnega dogajanja v Evropi je bila sprejeta odločitev, da se Slovenski odbor za Nato reaktivira. Za njegovega predsednika je bil izvoljen Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in nekdanji stalni predstavnik Slovenije v Severnoatlantskem svetu. V njegovem upravnem odboru pa so med drugim tudi dr. Dimitrij Rupel, dr. Igor Senčar in dr. Božo Cerar.

Zakaj promotorji evtanazije zavajajo ljudi

Zakaj promotorji evtanazije zavajajo ljudi

Strokovnjaki s področja presajanja organov v Sloveniji trdijo, da Predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni primerno povezovati z darovanjem organov in pri tem namigovati na razne zlorabe ali celo trgovino z organi. To so nedostojne in zavajajoče izjave, ki še najbolj škodijo tistim bolnikom, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo organov. V Sloveniji imamo odličen, varen, etično naravnan in pregleden sistem darovanja organov. Zagotovljeni so številni varovalni mehanizmi, ki so usklajeni tudi z ratifikacijo Konvencije proti trgovanju z deli človeškega telesa (kazenski zakonik), in še nikoli na tem področju ni prišlo do zlorab.

Mir na Bližnjem vzhodu in nemir v slovenski diplomaciji

Mir na Bližnjem vzhodu in nemir v slovenski diplomaciji

Današnje srečanje v Šarm-el-šejk je mini mirovna konferenca, formalna potrditev premirja in začetek mirovnega procesa v Gazi. Ne pomeni še rojstva palestinske države, pač pa prvi korak k trajnejšemu miru v tem delu sveta. Izrael in Hamas sta bila prisiljena sprejeti ponudbo Donalda Trumpa in arabske koalicije šestih držav, sicer bi se soočila z resnimi posledicami. Geostrateških dimenzij tega razpleta nekateri naši mainstream zunanjepolitični komentatorji, še toliko bolj pa neuvrščena diplomacija Tanje Fajon, niso dojeli. Če bi jih, potem ne bi bil nihče presenečen, da Slovenija v Egipt ni bila povabljena. V palestinsko-izraelski strani je namreč igrala za napačno stran.

“Nič ni resnično, vse je dovoljeno.”

“Nič ni resnično, vse je dovoljeno.”

Trumpov včerajšnji govor v Generalni skupščini ni bil slab, v bistvu je bil celo duhovit. Če imate čas, si ga oglejte, da boste za razliko od oblikovalcev slovenske zunanje politike razumeli ameriško zunanjo politiko v naslednjih treh letih. Ukrajina je ruska stvar, izraelski zločini v Gazi pa ameriška skrb. To je multilateralizem, kjer nimamo več dveh nasilnežev, ampak tri ali štiri. Slovenska diplomacija vztraja na feminizmu in preganjanju genocida, kar naj bi nam že danes dajalo izjemen ugled v svetu. Morda se to še ne pozna v bilateralnih srečanjih naše predsednice, ki se danes v New Yorku veseli srečanj s predsednico Barbadosa in predsednikoma Albanije in Kazahstana.

Bo Slovenija namesto na Evroviziji nastopila na Putinovi Interviziji?

Bo Slovenija namesto na Evroviziji nastopila na Putinovi Interviziji?

Pod rusko zastavo in Putinovim finančnim, vsebinskim in ideološkim sponzorstvom je pred dnevi potekala Intervizija, menda ruska medijska konkurenca Evroviziji. Glede na države, ki so sodelovale na tem (podobno kot Evrovizija) izumetničenem glasbenem dogodku, ki ga je mimogrede nagovoril tudi sam predsednik Rusije Vladimir Putin, bi v skladu s trenutno zunanjo politiko Golobove vlade z lahkoto sodelovala tudi Slovenija. Majčken problemček sicer je, ker dogodek Intervizija “propagira” družinske vrednote, kar zapira vrataa izvajalcem, ki se ne najdejo v ženskem ali moškem spolu oziroma so celo istospolno usmerjeni.

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Sklep vlade, da razrešenega voditelja bosanskih Srbov razglasi za nezaželeno osebo v Sloveniji, ima dve plati. Prva je svetla in kaže na pripravljenost slovenske oblasti, da tudi z dejanji pokaže načelnost, ko gre za sankcije zoper kompromitiranega in v primeru Milorada Dodika celo pravnomočno obsojenega tujega političnega voditelja. Druga stran je bolj problematična: Slovenija je sanklcionirala zgolj Milorada Dodika, ne pa tudi njegovih širših družinskih članov, ki so v naši državi dejansko poslovno in tudi siver aktivni. Zlasti sin Igor Dodik, ki je v Sloveniji praktično vsak mesec.

18 milijonov evrov za 13 kilometrov kolesarske poti Bled – Bohinj

18 milijonov evrov za 13 kilometrov kolesarske poti Bled – Bohinj

Strošek gradnje 16-kilometrske kolesarske poti med Bledom in Bohinjsko Bistrico naj bi presegel 18 milijonov evrov, če ne bodo dodatna dela investicije še podražila. Cena gradnje, kar 1,5 milijona evrov na kilometer, je na nivoju stroškov klasične dvopasovne ceste na normalnem terenu. Ta kolesarska pot je res kvalitetno narejena, vseeno pa je potrebno dodati, da je bila na večini trase pot že pred tem, razen enega ali dveh odsekov. S sanacijo samo teh delov bi z bistveno manjšimi sredstvi že imeli kolesarsko pot v Bohinj. Resda ne bi bila asfaltirana, z ograjami in škarpami, a bila je na nek način še bolj prijetn in v celoti v naravnem okolju. A kolesarsko cesto sedaj imamo in če bo sreča, se bomo lahko naslednje leto ali v letu 2027 vozili po njej. Kot takšna bo služila dolga leta, denar pa pozabljen. Vseeno ni odveč razmislek, da bi kakšno podobno pot lahko naredili manj bogato in raje trikrat daljšo.