Ključnik: s.p.
Nekaj komentarjev na Simičev predlog davčne reforme

Nekaj komentarjev na Simičev predlog davčne reforme

Pred dnevi smo lahko na tem portalu prebrali predlog možne davčne reforme s strani davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. Kot je napisal, bi predlagane spremembe pozitivno vplivale na gospodarsko klimo in povrnile zaupanje vlagateljev v stabilno davčno in poslovno okolje v Sloveniji. Vsake spremembe davčne zakonodaje imajo seveda pozitivne in negativne učinke. Če Simičev predlog gledamo kot celoto, je to vsekakor ena od zanimivih alternativnih možnosti. Pri tem bi vseeno izpostavil eno od značilnosti njegovega predloga: ni podatkov, kako konkretno bi takšne spremembe vplivale na neto prejemke zaposlenih, niti kakšen bi bil njihov vpliv na naše javne finance. Slednje pa je vsekakor ključen element kakršnihkoli sprememb Namen mojega pripevka je zato prikazati nekaj konkretnih učinkov predlaganih sprememb na finance ljudi, podjetij ter države.

Kakšno davčno reformo predlaga Ivan Simič, da bi pospešil razvoj Slovenije

Kakšno davčno reformo predlaga Ivan Simič, da bi pospešil razvoj Slovenije

Ivan Simič se je naveličal čakanja na napovedano vladno davčno reformo, o kateri poslušamo že tri leta. Zaradi vladne pasivnosti na področju davkov in dejstva, da vedno več fizičnih in pravnih oseb zapušča Slovenijo oziroma sedeže svojih uprav seli v druge države, je pripravil predlog davčne reforme. Spremembe bi po njegovem pozitivno vplivale na gospodarsko klimo, lahko bi prispevale k dodatni rasti BDP in povrnile zaupanje tujih vlagateljev v Slovenijo. Njegov predlog bodo pozdravili tudi vsi normirani s.p., kajti Simič bi mejo za normirani s.p. dvignil na 100.000 evrov. Glede obdavčitve pravnih oseb predlaga, da se stopnja obdavčitve iz sedanjih 22 zniža na 15 %, vsem upokojencem, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in želijo delati še naprej, pa naj se omogoči prejemanje celotne pokojnine, ne le sedanjih 40 %. Pri liberalcih pa gotovo ne bo dobro sprejet predlog o zvišanju stopenj DDV.

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle “grehe”. Toda Mladina, ki naj bi “prepovedano pridobitno dejavnost” ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o “sodniku podjetniku” za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?