Pravnik Rajko Pirnat je v oddaji 24ur zvečer izpostavil absurdnost izgovorov oseb, ki so jih ujeli pri razlaganju...
Ključnik: Milan Kučan
“Prerod zavrača logiko naši in vaši, v politiki bi morali vsi delati za Slovenijo”
Predsednik stranke Prerod Vladimir Prebilič je v soboto zavrnil predvolilno sodelovanje s Socialnimi demokrati. Pravi,...
Ob smrti tovariša Zdenka Roterja – Zdeneta
Tovariš Zdenko, med kolegi Zdene, je bil večplastna, a vsestransko bogata in napredna osebnost. Dolgoletni družbenopolitični delavec, sloveč po svojem skromnem, asketskem življenju, je najraje ostajal nekoliko v senci. Nerad se je hvalil s svojimi sociološkimi znanstvenimi dognanji, posebej z merjenjem javnega mnenja, kjer je oral ledino v celotnem vzhodnem bloku in suvereno dokazal, da je v demokratičnem socializmu demokracije in človečanskih pravic neprimerno več kot v zapadnih meščanskih demokracijah.
Levi Logar?
V ponedeljek je Vladimir Prebilič ne glede na različne javne “usmeritve” iz ozadja o nedrobljenju levega pola napovedal ustanovitev svoje stranke. Ta naj bi nastala konec oktobra. Načrtovanje novice je bilo sicer precej posrečeno in verjetno dobro načrtovano, saj je Prebilič svojo kandidaturo v javnost vrgel pred začetkom šolskih počitnic in slovensko vsesplošno selitvijo v južne kraje. Svojo nominacijo za novega šefa levega pola je vrgel v “paco”, čeprav je še pred kratkim dejal, da brez enotne podpore levega političnega življa (beri Kučana) ne bo šel v prvorazredno domačo politiko. Zato je težko verjeti, da zadeve niso usklajene, ali pač.
“Če nekdo, ki je bil predsednik vlade (Borut Pahor, op. p), pove, da ni vladal, je bil strašno slab vladar”
Prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je z vsemi topovi napadel nekdanjega predsednika vlade in potem...
“Če puška ni v rokah človeka, ki ve, kako jo je treba uporabiti, zakaj in zoper koga, ostane mrtev, nekoristen predmet”
Nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan in domnevni vsemogočni stric iz ozadja je lepo opisal boj proti okupatorju v...
“Jst sm mel uradno vabilo, da grem za župana Beograda. Povabil so me njee, odgovor je bil ne, trikrat ne…”
Župan Ljubljane Zoran Janković se je v očitno organizirani akciji t. i. kriznega komuniciranja zaradi njegove...
Vučićev kočijaž Janković na pravi strani avtokratske zgodovine
Ali je Jankovićevo lojalnostno pismo Vučiću, na katerega se premier Golob ni želel kritično odzvati, slučajno razkrilo veliko skrivnost slovenske politike – da je namreč ljubljanski župan “nadrejen” predsedniku vlade in da zato slednji drži nazaj svoj kabinet, zlasti Tanjo Fajon, da se ne bi javno oglašali s kritikami na račun Vučića? Kako je to možno? So Srbi o predsedniku vlade morda pridobili kakšne neprijetne informacije, ki ne smejo priti v javnost, saj bi uničile Goloba? S kakšno perfidno igro imamo opravka? Zakaj je sumljivo tiho tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos?
“Optimizem me ni nikoli zapustil, niti ko sem bil razglašen za malega palčka iz Murgel”
Zadnji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in prvi predsednik Slovenije Milan Kučan je za leto...
Upokojenec Milan je zapovedal nesodelovanje
Bilo bi smešno, če ne bi bilo v Sloveniji. Nekdanji predsednik komunistične partije Slovenije, predsednik, upokojenec, ki je najprej precej aktivno nasprotoval osamosvojitvi Slovenije oziroma mu ta ni bila “intimna opcija”, je na omizju vladne stranke SD povedal, da ne podpira čezstrankarskega, prekideološkega sodelovanja v slovenski politiki. Kako presenetljivo. Bodo v SD sledili temu predgorbačovskemu, arhaičnemu pogledu na svet, politiko, ali bo morda predsednik SD Matjaž Han zbral pogum za postavitev novih temeljev socialne demokracije v Sloveniji in upokojencu Milanu Kučanu končno povedal kam sodi? V Muzej novejše zgodovine.
Operacija Sever: Kučanova partijska politika dveh obrazov
Ob 35-letnici akcije Sever, ko je tedanja slovenska partija preračunljivo preprečila t.i. srbski miting resnice v Ljubljani, je ponovno aktualna knjiga zgodovinarja Igorja Omerze z naslovom Udba in akcija Sever, v kateri je spremno besedo napisal Igor Bavčar, ki je konec osemdesetih vodil Odbor za varstvo človekovih pravic, v prvi demokratični vladi pa je prevzel mesto ministra za notranje zadeve. Bavčar ugotavlja, da je partija svoj volilni uspeh na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah dosegla tudi zaradi nasprotovanja Miloševićevi jogurtni revoluciji in prizadevanjem za avnojsko Jugoslavijo. Toda samostojna Slovenija v resnici ni bila nikoli njena opcija in to dobro pokaže tudi knjiga Igorja Omerze. Edini, ki bi Türkovo državno odlikovanje za akcijo Sever res zaslužil, je Milan Kučan, le obrazložitev bi se morala glasiti drugače …
Lepo je v naši domovini biti mlad (in star)
Moja domovina, država Slovenija, je vsak dan bolj kozmopolitska, postala je tako rekoč srčika Evrope, nemara kar sveta. Postali smo biser svetovne politike, mi edini vemo, kaj je prav in kaj ne in kako bomo končali vse vojne po svetu. In najpomembnejše, progresivne sile imajo v Sloveniji nemalo postojank, recimo Hamas na FDV in Pedagoškem inštitutu (se opravičujem, če sem izpustil kakšno institucijo), iranski »revolucionarji« so prav tako že čisto udomačeni, pa ne samo Racman Jaka in Miki Miška, ampak tudi njihovi agenti, ki sistematično podpihujejo in verjetno tudi financirajo antisemitske izpade, kakršne je znal organizirat proti Judom samo Joseph Goebels.
Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti
Slovenija je v zadnjih 33 letih vodila očitno neuravnoteženo zunanjo politiko, ko gre za odnose z Ameriko in Rusijo. Vse do Putinove agresije na Ukrajino je politična elita favorizirala Moskvo, zanemarjala pa dobre odnose z Washingtonom. Robert Golob je šele tretji slovenski premier, ki bo v 33 letih uradno obiskal Belo hišo, nazadnje je bil tam pred 18 leti Janša, pred njim pa le še Drnovšek. To seveda demantira levičarsko histerijo o tem, kako Slovenija vodi proameriško zunanjo politiko. Res pa je, da ima Robert Golob zdaj priložnost, da močno izboljša bilateralne odnose, s čemer si lahko utrdi tudi položaj doma …
Z mirovniki
Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja
Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle “grehe”. Toda Mladina, ki naj bi “prepovedano pridobitno dejavnost” ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o “sodniku podjetniku” za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?