Ključnik: Kremelj
Demokratura a la Putin ali volilna farsa po rusko

Demokratura a la Putin ali volilna farsa po rusko

V petek, 15. marca, so se začele predsedniške volitve v Ruski federaciji, na katerih formalno nastopajo štirje kandidati, vendar je edini pravi kandidat Vladimir Putin, ki si obeta ogromno večino že v prvem krogu volitev. Po oceni poznavalcev razmer bi bilo presenečenje, če bi dobil manj kot 70 odstotkov glasov. Spomnimo, na zadnjih volitvah pred šestimi leti je “pokasiral” kar 76 odstotkov, kar je pri nas na Zahodu za vsakega politika praktično nepredstavljivo. Putin pa si letos morebiti lahko obeta celo višjo podporo, saj se je totalitarni nadzor na rusko družbo od leta 2018 občutno okrepil, še posebej pa po začetku vojne v Ukrajini, ki se ji v Rusiji sicer ne sme reči vojna, vsakršno nasprotovanje Putinovi “specialni vojaški operaciji” pa lahko pomeni tudi zaporno kazen.

Temačna brezna ruske medijske propagande

Temačna brezna ruske medijske propagande

Nadzor nad mediji je eden ključnih stebrov Putinove absolutnistične vladavine. S cenzuro, novimi zakoni in represijo je Kremelj povsem zatrl neodvisne medije. Mlajše generacije, ki niso popolnoma odvisne od (državne) televizije, še nekako uspejo obiti blokado zahodnih novic, vsi ostali pa so dnevno podvrženi strahotnemu pranju možganov, ki že spominja na Severno Korejo. Ruski televizijski voditelji, sploh pa njihovi gosti, si privoščijo osupljivo “svobodo” pri spodbujanju h genocidu, uporabi jedrskega orožja, s katerim bi uničili ne le “ukrajinske naciste”, pač pa tudi zahodnjake, ki jih podpirajo. Nič presenetljivega ni, če na ruski državni televiziji slišite, da bi bilo treba “ukrajinske otroke utopiti v reki z močnim tokom ali pa zažgati v baraki”.