Ključnik: Kremelj
Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Tisto, kar je uspelo Putinu v nekaj letih, ni uspelo nobenemu komunističnemu voditelju v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti: Rusijo je odpeljal iz Evrope in jo potisnil v mentalni okvir Severne Koreje, gospodarsko pa spravil v odvisno razmerje s Kitajsko. Za rusko elito je to vsak dan bolj nesprejemljivo, zato kritike na račun Putinovega vodenja države, sploh pa “specialne vojaške operacije” ne pojenjujejo. Samo vprašanje časa je, kdaj bo dosežena kritična masa “zarotnikov”, ki bodo sklenili, da je kremeljskega Cezarja potrebno odstraniti, preden bo on uničil njih. Toda morebitni vojaški udar ali upor proti Putinu bi imel danes nepredvidljive posledice zlasti za Evropo, kajti v Rusiji bi lahko po Putinu na oblast prišel še hujši skrajnež.

Nekaj gnilega …. ruskega je v deželi Danski

Nekaj gnilega …. ruskega je v deželi Danski

Ni naključje, da se je v središču ruske hibridne vojne z Evropo zdaj znašla Danska. Ne le zato, ker preseduje Evropski uniji in je tudi zelo dejavna članica Nata. Pomembni so trije podatki: Danska je per capita največja vojaška podpornica Ukrajine. Leži na strateško pomembnem vstopu v Baltsko morje. Danska politika je bila doslej prepričana, da je dežela varna pred rusko hibridno vojno. Poplava dronov nad Dansko vse to postavlja na glavo.

Volitve v Moldaviji: Naslednja Putinova provokacija?

Volitve v Moldaviji: Naslednja Putinova provokacija?

Moldavijo, še eno nekdanjo sovjetsko republiko, ki je že dolgo na seznamu Putinovih tarč, čakajo parlamentarne volitve. Napetost v najrevnejši evropski državi, hrepeneči po članstvu v Evropski uniji, a obenem izjemno razdeljeni, saj polovica prebivalstva verjame, da je zanje bolje povzava z Rusijo, narašča. Obtožbe moldavskih oblasti, da se Rusija ponovno vmešava v predvolilne procese, so tokrat še posebej ostre in glasne. Če bo rezultat izenačen, bo proruski blok verjetno z nasilnimi protesti poskušal destabilizirati državo in ustvariti razmere za intervencijo ruskih sil, ki so sicer že več kot trideset let nameščene v odcepljeni, nepriznani enklavi Transnistrija oziroma Pridnesterska republika.

Tako zelo si želijo miru, da bi bili zanj pripravljeni požgati ves svet

Tako zelo si želijo miru, da bi bili zanj pripravljeni požgati ves svet

Potrebe po obrambi so vzpostavile državo, ki je osredotočena na varnost in nadzor, avtoritarno državo, ki je prepričana, da se mora nenehno spoprijemati z notranjimi in zunanjimi grožnjami, in da je edini način, na katerega lahko to počne, s silo in preventivno. To je ideja, ki jo tudi Vladimir Putin omenja v svojih spominih: da je namreč ena od stvari, ki se jih je naučil od pouličnih tolp v Leningradu svoje mladosti, da če se že moraš zaplesti v spopad, moraš udariti kot prvi. Te Putinove zgodnje življenjske izkušnje z leningrajskimi pouličnimi tolpami lahko danes razumemo tudi kot nekakšno karikaturo ruske vojaške doktrine.

Demokratura a la Putin ali volilna farsa po rusko

Demokratura a la Putin ali volilna farsa po rusko

V petek, 15. marca, so se začele predsedniške volitve v Ruski federaciji, na katerih formalno nastopajo štirje kandidati, vendar je edini pravi kandidat Vladimir Putin, ki si obeta ogromno večino že v prvem krogu volitev. Po oceni poznavalcev razmer bi bilo presenečenje, če bi dobil manj kot 70 odstotkov glasov. Spomnimo, na zadnjih volitvah pred šestimi leti je “pokasiral” kar 76 odstotkov, kar je pri nas na Zahodu za vsakega politika praktično nepredstavljivo. Putin pa si letos morebiti lahko obeta celo višjo podporo, saj se je totalitarni nadzor na rusko družbo od leta 2018 občutno okrepil, še posebej pa po začetku vojne v Ukrajini, ki se ji v Rusiji sicer ne sme reči vojna, vsakršno nasprotovanje Putinovi “specialni vojaški operaciji” pa lahko pomeni tudi zaporno kazen.

Temačna brezna ruske medijske propagande

Temačna brezna ruske medijske propagande

Nadzor nad mediji je eden ključnih stebrov Putinove absolutnistične vladavine. S cenzuro, novimi zakoni in represijo je Kremelj povsem zatrl neodvisne medije. Mlajše generacije, ki niso popolnoma odvisne od (državne) televizije, še nekako uspejo obiti blokado zahodnih novic, vsi ostali pa so dnevno podvrženi strahotnemu pranju možganov, ki že spominja na Severno Korejo. Ruski televizijski voditelji, sploh pa njihovi gosti, si privoščijo osupljivo “svobodo” pri spodbujanju h genocidu, uporabi jedrskega orožja, s katerim bi uničili ne le “ukrajinske naciste”, pač pa tudi zahodnjake, ki jih podpirajo. Nič presenetljivega ni, če na ruski državni televiziji slišite, da bi bilo treba “ukrajinske otroke utopiti v reki z močnim tokom ali pa zažgati v baraki”.