Ključnik: inflacija
V zimo s 50 odstotkov višjo inflacijo kot znaša evropsko povprečje*

V zimo s 50 odstotkov višjo inflacijo kot znaša evropsko povprečje*

Med krompirjevimi počitnicami in modrovanjem o razlogih za romsko nasilje na jugovzhodu Slovenije ter silnimi vladnimi ukrepi, ki bodo menda v sekundi rešili vse probleme, ki jih je vlada ves mandat zanemarjala, se je nekje v depolitiziranem vesolju slovenskih medijev izgubil podatek o oktobrski inflaciji, ki je na medletni ravni spet presegla 3 odstotke (3,1) in močno presega povprečje Evropske unije in Evropske monetarne unije, pri čemer so pri slednjih znani še vedno samo podatki za september (EU 2,6 %, EMU 2,2 %), ampak hudih sprememb na teh ravneh statistiki ne pričakujejo. Slovenija izstopa predvsem pri nadpovprečni rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki prizadenejo najbolj ranljive skupine državljanov z najnižjimi dohodki. Delež stroškov hrane v tem segmentu prebivalstva je namreč najvišji. V zimskih dneh pa se cene hrane sezonsko še povišajo, ob seveda dodatnih stroških za energijo.

Holivudska taktika za drugi mandat

Holivudska taktika za drugi mandat

V šolske klopi se po sproščenem poletju vračajo šolarji, v državnozborske izbranci ljudstva, vlada pa je, z izjemo njenega predsednika, svoje dopustovanje končala s prvo popočitniško sejo že v četrtek. Na tej je sprejela najbolj nujen ukrep – nakazilo dodatnih 10 milijonov evrov za RTV Slovenija, menda za programe manjšin. Veliko dopusta pa gotovo niso imeli pripravljalci predvolilne strategije največje vladne stranke, obrisi te se že kažejo v zadnjih poletnh dneh. V njenem jedru bo odvračanje pozornosti javnosti od neizpolnjenih obljub, problemov, ki jih je ustvarila, ali ni rešila vlada, ter minimiziranje številnih spornih ravnanj predsednika vlade. Za ustrezno “prepariranje” volivcev bodo verjetno uporabljena praktično vsa sredstva in prijemi. Naloga je glede na realno stanje v državi gromozanska, ampak glede na izkušnje nekaj prejšnjih volitev ne nemogoča. Sploh ob ustreznem “angažiranju” ključnih medijev, ki bodo imeli nalogo ustvariti nekakšen vzporedni svet, ki bo pokazal na zgodovinsko uspešnost te vlade, genialnost njenega predsednika ter nepredstavljive nevarnosti ob morebitni zamenjavi oblasti.

Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Še nekaj tednov nazaj je predsednik vlade Robert Golob razlagal, da ga bodo volivci menda ocenjevali po reformah in realnih dosežkih “za ljudi”, ne pa po obljubah in ideoloških vprašanjih. Kje smo danes? Namesto reform, sklicevanja na realne dosežke… imamo poplavo političnih, ideoloških, infantilnih dimnih zaves, ki naj bi volivce odvrnile od (ne)realnega učinka vlade na gospodarskem, reformnem področju. Tega reformnega področja seveda ni. Namesto analiz delovanja vlade pri reševanju realnih problemov ljudi smo dobili poplavo nekih novih “razdelilnih” tem, ki bodo po preverjenem načrtu dodatno ideološke polarizirale že tako precej zabetonirano volilno telo. Tudi popoplavna obnova je izginila, ker je očitno ni.

Vstaja na Balkanu?

Vstaja na Balkanu?

So študentski protesti v Beogradu, ki so potegnili za seboj velik del prej tihe, mlade demokratične Srbije, začetek česa novega, ali samo spet muha enodnevnica, ki jo bo srbski vsemogočni predsednik, prijatelj Putina, Zorana Jankovića, Aleksandra Čeferina, Roberta Goloba, s svojim nadzorom nad mediji in večino drugih državnih aparatov umiril, nekako podkupil, utišal? Državljanska nepokorščina se z bojkotom trgovin, lokalov, krepi tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Nekatere politične stranke se na to gibanje poskušajo “šlepati” tudi v Sloveniji. Vsi pa so malce pozabili na bistvo: oblast se voli na volitvah, ne v trgovinah, na ulicah. Kot je naša vlada pozabila, da bi se morala ukvarjati predvsem z višanjem kakovosti življenja ljudi. V svoji ideološki in vsebinski zablodelosti pa razmišlja samo o tem, kje bo za delovanje zbirokratiziranega, predimenzioniranega in koruptivnega državnega aparata od ljudi pobrala še kakšen evro, kako jih bo nadzorovala, jim predpisovala, kako naj živijo.

Verjamete? Po dveh letih je Golob doumel vsebino akta o omrežninah. Zdaj gre ogorčen v boj proti elektro draginji!

Verjamete? Po dveh letih je Golob doumel vsebino akta o omrežninah. Zdaj gre ogorčen v boj proti elektro draginji!

Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine je bil po uskladitvi s tedaj pristojnim ministrstvom vlade Roberta Goloba sprejet 16. novembra 2022. Takrat so nam povedali, da je v skladu z smernicami takratne, še precej novopečene, solarno, brezmesno usmerjene vlade. Živahna razprava o vsebini tega akta se je začela pred dobrim letom (ker je veljavnost akta 1. oktober 2024), ko je postalo jasno, da so rešitve morda – milo rečeno – nepraktične, lahko tudi škodljive, sistem pa nejasen. V razmerah trenutnega ohlajanja gospodarstva je dodaten pritisk na cene energentov nov strel v koleno konkurenčnosti gospodarstva in kupne moči državljanov. Po javnem revoltu, opozorilih gospodarstva, podjetnikov, se je v ponedeljek čudežno “zbudil” predsednik vlade in hiti na pomoč pri reševanju zablod, ki jih je zakuhal sam. V upanju, da ob orkestraciji glavnih medijev ne bomo opazili, kdo je (spet) glavni krivec.

Božično darilo vlade v obliki bizarnih, virtualnih pocenitev hrane

Božično darilo vlade v obliki bizarnih, virtualnih pocenitev hrane

Vlada se je septembra 2022 na presenečenje stroke in večine javnosti odločila za nenavaden spopad z inflacijo: uvedla je svojo, vladno popisovanje cen določenih živil, kar naj bi preprečilo ekscesne, neupravičene podražitve. Po letu in treh mesecih tega precej komičnega eksperimenta je nedvomno največji eksces sam rezultat tega merjenja cen, ki v posmeh stroki, Statističnemu uradu in državljanom, prikazuje tudi več kot 90 odstotne pocenitve živil.

Namesto rekonstrukcije vlade potrebujemo vsaj njeno “nadomestno gradnjo”

Namesto rekonstrukcije vlade potrebujemo vsaj njeno “nadomestno gradnjo”

Vladni strategi zaradi strmoglavljanja podpore javnosti izvajajo t. i. rekonstrukcijo, ki naj bi pomenila nekakšno drugo priložnost za trenutno koalicijo, predvsem za največjo stranko. Zdi pa se, da rekonstrukcija, ki npr. v gradbeništvu večinoma pomeni le delno spremembo konstrukcijskih elementov, pri čemer se ohranijo temelji, glavni, kletni zidovi, ne more biti učinkovita. Problem vlade so namreč prav temelji in nosilni zidovi.

Slovenski BDP v 2022: Izgubljeni 2 milijardi s popravkom

Slovenski BDP v 2022: Izgubljeni 2 milijardi s popravkom

Kaj je bil razlog za milijardni reviziji višine BDP lani in letos, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Toda vsi navedeni popravki vsekakor odpirajo dvome glede predstavljenih izračunov BDP. Obstaja upravičen strah, da mogoče tudi ti podatki niso dokončni in da bodo današnji zaključki na osnovi teh podatkov lahko čez pol leta ponovno drugačni.