Slovenski BDP v 2022: Izgubljeni 2 milijardi s popravkom

Pred mesecem dni nas je Statistični urad (SURS) presenetil z objavo končnih podatkov o rasti bruto domačega produkta (BDP) za leto 2022. Če smo se v začetku leta še hvalili, da smo imeli v Sloveniji eno največjih rasti BDP v letu 2022 med državami Evropske unije, so nas novi podatki postavili precej nižje na lestvici. Prvi podatki o rasti BDP v letu 2022 glede na leto poprej so namreč kazali visoko 5,4 % rast, revizija podatkov, objavljena v avgustu, pa je to rast znižala na vsega 2,5 % ali skoraj tri odstotne točke manj od prvotnih ocen (!). Po prvotnih podatkih smo lani v Sloveniji ustvarili 59 milijard evrov BDP (zaokroženo), po novih pa le še 57 milijard oziroma skoraj 2 milijardi manj.

Na SURS so ta odstopanja pojasnili z visoko cenovno dinamiko v preteklem letu. Povedali so, da letni izračunu temeljijo na podrobnejših podatkih kot kvartalno ocenjevanje. Da torej ne gre za neko napako, temveč za revizijo izračunov, katerih velike razlike pa so presenetile tudi zaposlene na Statističnem uradu. Kakšnih dodatnih podrobnejših razlag nismo dobili in takšne spremembe vseeno odpirajo kar precej dilem ter tudi dvomov o pravilnost izračunov.

Zanimivo je namreč to, da se skoraj vsa razlika nanaša samo na poslovni presežek (dobičke in amortizacijo) kot del celotnega BDP in to skoraj v celoti v energetiki ter trgovini, o čemer seveda nismo nikjer nič prebrali. Ker so dokončni podatki o nižjih dobičkih v teh dveh panogah znižali BDP za omenjenih 1,95 milijard evrov, so morali seveda za takšen znesek popraviti tudi BDP, prikazan po izdatkovni metodi – in za večji del razlike so znižali potrošnjo prebivalstva (?). Gre torej za logiko, da ker so podjetja predvsem v energetiki in trgovini (z energenti?) ustvarili blizu 2 milijardi manj dobičkov, kot so ocenjevali, naj bi bila za skoraj toliko nižja tudi potrošnja prebivalstva. Vsekakor zanimivo sklepanje.

+++

Takšna sprememba v izračunu višine BDP za lani poleg popolnoma drugačne ocene o dinamiki našega gospodarstva postavlja na glavo tudi vse različne izračune, ki so temeljili na prvotnih številkah o rasti BDP. Banka Slovenije je na primer na podoben način kot Evropska centralna banka (ECB) pripravila poglobljeno analizo o razlogih za lansko inflacijo. Lanska inflacija naj bi v veliki meri izhajala iz rasti dobičkov oziroma poslovnega presežka v BDP (podobno analizo smo brali tudi na teh straneh). Rast poslovnega presežka BDP je bila lani namreč skoraj trikrat višja kot rast plač po prvotnem izračunu BDP.

Nov izračun pa kot omenjeno odstopa predvsem pri dobičkih, ki so po novem celo nekaj nižji, kot so bili v letu 2021, plače pa so zrasle za skoraj 8 % nominalno. To seveda vodi v popolnoma drugačne zaključke (da je bila generator inflacije rast plač in ne dobičkov), čeprav najbrž kakšnih popravkov takšnih analiz ali o novih zaključkih prav tako ne bomo nič prebrali.

Kakorkoli, rast BDP je bila torej v Sloveniji pomembno nižja in gospodarstvo v precej slabši kondiciji, kot smo bili kar nekaj časa prepričani. Na spodnji tabeli so spremembe rasti po izvedeni reviziji. V prvih kvartalih je bila tako rast tudi pet odstotnih točk nižja, kot so kazali prvotni izračuni, zadnji kvartal je bil po obsegu BDP realno celo nižji kot kvartal leta poprej. Bili smo torej že v recesiji, čeprav smo to izvedeli šele pol leta kasneje, ko podatek k sreči ni več tako aktualen in pod žarometi. K sreči Slovenija nima kakšnega večjega vpliva v svetu, niti v EU in takšen popravek zaenkrat nima večjih posledic na ocene gospodarske trdnosti države, čeprav bodo mednarodne bonitetne hiše na to vsekakor pozorne. Vseeno pa si lahko predstavljamo, kakšen učinek na svetovno gospodarstvo bi imela objava podatka o naknadnem 3 odstotnem znižanju gospodarske rasti na Kitajskem ali v ZDA.

Tudi zato tam do takšnih velikih revizij ne prihaja (ali pa jih zamolčijo).

Seveda pa je objava revidiranih podatkov o rasti BDP v preteklem letu odprla vprašanje, kako pa ta popravek vpliva na letošnja gibanja. Ko je SURS objavil revidirane podatke za lani, ni bilo nobene informacije, da se spreminja tudi BDP, ki so ga izračunali za prva dva kvartala letošnjega leta. In če je po novem obseg BDP lani za 3 odstotne točke nižji (nižja osnova), potem je letošnja rast ob nespremenjenih izračunih obsega BDP za letos 3 odstotne točke višja. Vsaj tako bi lahko sklepali.

A tudi tu nas je pričakalo presenečenje, ki pa sploh ni bilo nikjer objavljeno (vsaj zaenkrat nisem zasledil nobene informacije v medijih, med novicami na SURS pa je samo krajši povzetek stopenj rasti). Po objavi popravljenih letih podatkov o gibanju BDP za lani smo namreč čakali še podatke, kakšne je bila sprememba po kvartalih (seštevek kvartalnih podatkov se mora pač ujemati z letnimi). Ti podatki so bili objavljeni zadnji dan septembra v podatkovnih bazah Statističnega urada (Si stat) in na osnovi njih smo dobili razlike po kvartalih, kot izhaja iz gornje tabele.

V omenjeni kratki novici je SURS navedel tudi podatke o stopnjah rasti v letošnjih prvih dveh kvartalih, ki pa sta ostali enaki (0,8 % v prvem kvartalu glede na isti kvartal leta 2022 in 1,4 % v drugem oziroma 1,1 % v celotnem polletju). V tej informaciji kakega drugega pojasnila ni bilo, čeprav je to pomenilo tudi pomemben popravek letošnjega BDP. Še sredi avgusta je SURS ob objavi gospodarskih gibanj za letošnje prvo polletje navedel, da smo v Sloveniji v prvih dveh kvartalih ustvarili za 31,8 milijard evrov bruto domačega proizvoda. Iz podatkovnih baz objavljenih v petek, pa smo izvedeli, da je bilo tega BDP samo 30,4 milijard, torej 1,36 milijarde ali 4,3 % manj. Ker se je po popravkih znižala lanska osnova, tudi letošnji nižji BDP še vedno izkazuje enako rast – a obseg je pomembno nižji. In nikomur se ni zdelo pomembno, da bi lahko objavili in komentirali tudi letošnje popravke. Kot da jih ni bilo (ali da jih mogoče ne bo nihče opazil?).

Zanimiv je tudi vpogled v letošnje popravke, kolikor lahko sklepamo iz vmesnih objav. V septembru so torej na SURS popravili avgustovske izračune letošnjega polletnega BDP za celih 1,36 milijarde evrov. Če pogledamo proizvodno strukturo, spet v pretežni meri temelji na dobičkih trgovine in energetike, nekaj več tudi v predelovalnih dejavnostih, pri čemer za to novo oceno pripravljavci niso imeli kakih novih bilančnih podatkov o poslovanju podjetij. Zaradi ujemanja podatkov o višini BDP po vseh treh metodah so zaradi popravka dobičkov v energetiki potem popravili BDP tudi po izdatkovni metodi. Tu je popravek spet pretežno pri potrošnji prebivalstva, ki je v letošnjem letu po novem kar 1,2 milijarde evrov nižja, kot so izkazovali še podatki objavljeni v avgustu. Ocenjeno nižji dobički podjetij so se torej odrazili v nižji potrošnji prebivalstva (!)

Kaj vse je bil razlog za revizijo višine BDP lani in letos, verjetno ne bomo nikoli izvedeli, a vsi navedeni popravki vsekakor odpirajo dvome glede predstavljenih izračunov BDP. Obstaja upravičen strah, da mogoče tudi ti podatki niso dokončni in da bodo današnji zaključki na osnovi teh podatkov lahko čez pol leta ponovno drugačni. Vsekakor bi te spremembe, če so že bile upravičene, moralo spremljati nekaj več predstavitev in pojasnil, ne pa da nekateri podatki širše sploh niso bili objavljeni – razen v spremembah podatkovnih baz SURS, ki jih spremljajo le poznavalci. Pa še pri teh nikoli ne vemo, kaj je bilo objavljeno v verzijah pred zadnjo objavo.