Ključnik: Donald Trump
Mir na Bližnjem vzhodu in nemir v slovenski diplomaciji

Mir na Bližnjem vzhodu in nemir v slovenski diplomaciji

Današnje srečanje v Šarm-el-šejk je mini mirovna konferenca, formalna potrditev premirja in začetek mirovnega procesa v Gazi. Ne pomeni še rojstva palestinske države, pač pa prvi korak k trajnejšemu miru v tem delu sveta. Izrael in Hamas sta bila prisiljena sprejeti ponudbo Donalda Trumpa in arabske koalicije šestih držav, sicer bi se soočila z resnimi posledicami. Geostrateških dimenzij tega razpleta nekateri naši mainstream zunanjepolitični komentatorji, še toliko bolj pa neuvrščena diplomacija Tanje Fajon, niso dojeli. Če bi jih, potem ne bi bil nihče presenečen, da Slovenija v Egipt ni bila povabljena. V palestinsko-izraelski strani je namreč igrala za napačno stran.

Kaj se dogaja z Donaldom Trumpom?

Kaj se dogaja z Donaldom Trumpom?

Vsaj kar se tiče zunanje politike, je ameriški predsednik Donald Trump v zadnjem času postal skorajda drug človek. Če za trenutek zanemarimo njegove pritiske na Venezuelo, je pri Ukrajini in Izraelu vsaj verbalno naredil ogromne salte v odnosu do teh kriznih žarišč. Nič več ni tudi groženj s priključitvijo Kanade, Grenlandije, zasedbo Panamskega prekopa… namesto tega pa resen odmik od “prijatelja” Vladimirja Putina in močna podpora Ukrajini, za piko na i pa še prvi resen načrt umiritve razmer na Bližnjem vzhodu. Namesto bizarnega predloga o gradnji “resorta Gaza” in preselitvi Palestincev v druge regije je predstavil nekakšen vsaj na daleč uresnićljiv predlog.

Charlie Kirk (1993-2025): Svoboda govora, pluralizem in vrednote

Charlie Kirk (1993-2025): Svoboda govora, pluralizem in vrednote

Charlieja Kirka si bomo zapomnili kot misleca in aktivista, ki je dosledno zagovarjal svobodo govora in spodbujal vrednote, ki so temelj zdrave družbe. Njegovo delo živi naprej v vseh, ki verjamejo, da so svoboda, družina in vera večne kategorije, vredne predanosti in potrditve. Svoboda govora ni privilegij, ampak je odgovornost vsake generacije. To sporočilo ostaja najmočnejša nit njegovega življenja in dela.

“Nič ni resnično, vse je dovoljeno.”

“Nič ni resnično, vse je dovoljeno.”

Trumpov včerajšnji govor v Generalni skupščini ni bil slab, v bistvu je bil celo duhovit. Če imate čas, si ga oglejte, da boste za razliko od oblikovalcev slovenske zunanje politike razumeli ameriško zunanjo politiko v naslednjih treh letih. Ukrajina je ruska stvar, izraelski zločini v Gazi pa ameriška skrb. To je multilateralizem, kjer nimamo več dveh nasilnežev, ampak tri ali štiri. Slovenska diplomacija vztraja na feminizmu in preganjanju genocida, kar naj bi nam že danes dajalo izjemen ugled v svetu. Morda se to še ne pozna v bilateralnih srečanjih naše predsednice, ki se danes v New Yorku veseli srečanj s predsednico Barbadosa in predsednikoma Albanije in Kazahstana.

Putin je predsednik vojne, mir ni v njegovem interesu

Putin je predsednik vojne, mir ni v njegovem interesu

Rusija v skladu s svojo strategijo sprenevedanja, laganja in ciničnega posmehovanja seveda zavrača vse obtožbe, da so bili droni na poljskem nebu namerna provokacija. Spomnimo, enako lažnivo so Rusi trdili, da leta 2014 v Ukrajini niso sestrelili malezijskega letala na letu MH17 in umorili 298 potnikov, da “zeleni možici”, ki so prav tako leta 2014 začeli z okupacijo Krima nimajo nobene veze z rusko vojsko… Še dan pred napadom na Ukrajino 24. februarja 2022 so Rusi prisegali, da nimajo nobenega načrta za napad, v sedaj že skorajda štiriletni vojni pa po njihovih zatrdilih nikoli niso napadli civilnih ciljev, ugrabljali ukrajinskih otrok, uporabljali iranskih dronov, severnokorejskih raket, streliva…. Ob vsej tej poplavi dokazanih Putinovih laži in zločinov je resnično neverjetno, skrajno bizarno, kako nekateri zahodni politiki s Trumpom na čelu še vedno ne razumejo prave nravi in namer ruskega diktatorja.

Ukrajinci namesto na Trumpove verbalne akrobacije raje stavijo na svoje flaminge

Ukrajinci namesto na Trumpove verbalne akrobacije raje stavijo na svoje flaminge

Medtem ko se takšni in drugačni ukrajinski zavezniki prepirajo o tem, kako ji zagotoviti resna varnostna jamstva in prepričati Trumpa, da ne naseda več mirovnim pravljicam njegovega “prijatelja” Putina, Kijev nadaljuje z napori za krepitev obrambne sposobnosti, prozvodnih zmogljivosti, ki bodo Rusiji preprečile dodatna napredovanja na fronti. V ozadju Trumpovih medijskih domislic in izjav, ki pogosto nimajo ne repa ne glave in nasprotujejo ena drugi, je v javnost pricurljala novica o začetku serijske proizvodnje ukrajinske manevrirne rakete Flamingo z dosegom 3000 kilometrov in več kot tonsko bojno glavo. Putin bo tako izgubil taktično prednost, ki jo predstavlja Trumpovo blokiranje uporabe raket dolgega dosega ameriškega izvora na strani Ukrajine.

To srečanje je bilo odvratno. Putin ga je oboževal.

To srečanje je bilo odvratno. Putin ga je oboževal.

Dan po dolgo pričakovanem srečanju Trumpa in Putina se že vrstijo prvi uradni odzivi in komentarji na rezultate teh pogovorov. Kot je bilo pričakovano, se, razem medijskega pompa, ni zgodilo praktično nič. V Rusiji slavijo diplomatsko zmago in svojega pogumnega predsednika, na evropski strani Atlantika pa je čutiti nelagodje, saj Trumpov odnos do Putina ne kaže na to, da je dejansko pripravljen pritisniti na Putina, da ne omenjamo sarkastičnih izjav ruskega predsednika o tem, da “si vsak dan prizadeva za mir in mu je neugodno, ko gleda umiranje ukrajinskih bratov”. Ukrajinske občutke o srečanju zelo dobro povzena uredniški komentar neodvisnega medija Kyiv Independent, ki ga objavljamo v celoti.

Sramota ali “zgodovinskost” srečanja Trump – Putin?

Sramota ali “zgodovinskost” srečanja Trump – Putin?

Svet z nestrpnostjo pričakuje današnje večerno srečanje med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom. V velliki meri so pričakovanja, da se bo kaj resnega zgodilo, verjetno nerealna. Trump nadaljuje svoj votli politični šov, ponavlja številne dokazane neumnosti, obljube, ki jih je že zdavnaj pojedel vsaj stokrat. Diktator Putin bo dobil svetovno pozornost, še enkrat bo v neko navidezno mirovniško držo “zapakiral” svoje: zahtevo za predajo Ukrajine. Če se da, s pomočjo Trumpa, ki bo stisnil Zelenskega in pozabljene, nesrečne Ukrajince v kot in dokončno osramotil demokratični svet, kar ga je še ostalo.

Zgodovinski trgovinski in obrambni (ne)sporazum

Zgodovinski trgovinski in obrambni (ne)sporazum

Po nedeljski sklenitvi menda”zgodovinskega sporazuma” med ZDA in EU je jasno samo to, da ni nič kaj posebej jasno. Trump v ZDA slavi zmago svoje “prefinjene” pitbulovske diplomacije in govori o milijardah, ki jih bo Evropa investirala v ameriško gospodarstvo in nove nakupe ameriškega orožja. V EU so odzivi bolj mešani. Od tega, da gre za nov razkroj ugleda in moči EU, kapitulacijo pred ZDA, do ocen o logičnem pragmatizmu, ki je boljši od fanatićne trgovinske vojne z nepredvidljivim Trumpom. V vsakem primeru pa se praktično vsi strinjajo, da je veliko stvari nedorečenih, kar je odličen poligon za nove napetosti in zaplete. V oči bode tudi dejstvo, da je Trump predsednico Evropske komisije aboniral kar na svojem posestvu na Škotskem, kjer je odprl novo golf igrišče, s čimer je takoj pokazal kdo je šef.