Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik sicer ne razume, da je bila razbremenitev plač posledica sklepa prejšnje vlade...
Ključnik: dohodnina
Nekaj komentarjev na Simičev predlog davčne reforme
Pred dnevi smo lahko na tem portalu prebrali predlog možne davčne reforme s strani davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. Kot je napisal, bi predlagane spremembe pozitivno vplivale na gospodarsko klimo in povrnile zaupanje vlagateljev v stabilno davčno in poslovno okolje v Sloveniji. Vsake spremembe davčne zakonodaje imajo seveda pozitivne in negativne učinke. Če Simičev predlog gledamo kot celoto, je to vsekakor ena od zanimivih alternativnih možnosti. Pri tem bi vseeno izpostavil eno od značilnosti njegovega predloga: ni podatkov, kako konkretno bi takšne spremembe vplivale na neto prejemke zaposlenih, niti kakšen bi bil njihov vpliv na naše javne finance. Slednje pa je vsekakor ključen element kakršnihkoli sprememb Namen mojega pripevka je zato prikazati nekaj konkretnih učinkov predlaganih sprememb na finance ljudi, podjetij ter države.
600 milijonov razlogov zakaj ne obdavčiti stanovanjske nepremičnine
Vlada Roberta Goloba je obljubljala več desettisoč novih stanovanj, danes, ko je jasno, da iz tega ne bo nič, pa skuša stanovanjsko problematiko reševati z uvedbo novega davka na (stanovanjske) nepremičnine. Davčni strokovnjak Ivan Simič razume vlado, da je želela praznike zapolniti z razpravo o tem, kako je potrebno obdavčiti tiste, ki imajo stanovanjske nepremičnine, ne z razpravo o eni najslabših vlad, ki smo jih imeli do sedaj. Zakaj vlada ne razmišlja tudi o obdavčitvi premožnejših, ki imajo svoje premoženje v poslovnih nepremičninah, denarju, vrednostnih papirjih ali plemenitih kovinah? Mar imajo predlagatelji obdavčitve stanovanjskih nepremičnin svoje premoženje tam, kjer ni načrtovane nove obdavčitve?! Vse to se dogaja po tem, ko je vlada zaposlenim v javnem sektorju dvignila plače in ko neracionalno troši proračunska sredstva, zaradi česar bo potrebno v proračunu zagotoviti vsaj dodatno milijardo evrov. S predlaganim davkom na nepremičnine bi jih pobrali okoli 600 milijonov.
Namesto davčne reforme se nam obeta kvečjemu manjša “kozmetika”
Vlada napoveduje več sprememb davčnega sistema, kar bo ponovno vznemirilo delodajalce, sindikate in javnost. Toda predstavljene številke in primerjave kažejo, da mogoče obstoječi davčni sistem vseeno ni tako zgrešen in da si bistvenih odstopanj niti ne moremo privoščiti. Zato se bomo mučili z iskanjem manjših korekcij, ki bodo sistem dodatno zapletle, kakega učinka pa ne bo. Mogoče je res boljši predlog, da v sistem ne posegamo in namesto tega iščemo rešitve v povečanju zaslužkov. Ter seveda zmanjšamo pričakovanja, kako bomo s popravki sistem znižali svojo davčno obremenitev in zadržali vsa upravičenja.
Če na Boštjančičevo prošnjo državi donirate 5.000 evrov, ostanete brez 5.000 evrov
Še nekaj dni imate časa, da se dokažete kot dobri samaritani. No, če seveda zaupate državi oziroma vladi Roberta Goloba, ki vas v podobi ministra za finance Klemna Boštjančiča prijazno nagovarja, da kot podjetnik ali podjetje nekaj donirate za odpravo posledic avgustovskih poplav. Če boste uslišali ministra in državnemu proračunu podarili denimo 5.000 evrov, boste pač ostali brez 5.000 evrov. Ministrova obljuba, da bodo donatorji nagrajeni z “dodatnim znižanjem davčne osnove za leto 2023”, ne pomeni nič drugega kot to, da boste v primeru, če ta denar ostane v podjetju in si ga boste želeli izplačati, plačali približno 60 odstotkov davkov in prispevkov …