Ekonomist Bogomir Kovač o tem, da je vlada namesto ukrepanja glede prihajajoče energetske krize zadnji mesec sadila le...
Ključnik: cene
“Ni Hrvaška draga, ampak so Slovenci vse bolj revni, ker jim država pobira vse več evrov iz žepa.”
Ekonomist Matej Lahovnik je ob konstantnem pritoževanju Slovencev nad "turistično" draginjo na Hrvaškem, ki je v...
Vstaja na Balkanu?
So študentski protesti v Beogradu, ki so potegnili za seboj velik del prej tihe, mlade demokratične Srbije, začetek česa novega, ali samo spet muha enodnevnica, ki jo bo srbski vsemogočni predsednik, prijatelj Putina, Zorana Jankovića, Aleksandra Čeferina, Roberta Goloba, s svojim nadzorom nad mediji in večino drugih državnih aparatov umiril, nekako podkupil, utišal? Državljanska nepokorščina se z bojkotom trgovin, lokalov, krepi tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Nekatere politične stranke se na to gibanje poskušajo “šlepati” tudi v Sloveniji. Vsi pa so malce pozabili na bistvo: oblast se voli na volitvah, ne v trgovinah, na ulicah. Kot je naša vlada pozabila, da bi se morala ukvarjati predvsem z višanjem kakovosti življenja ljudi. V svoji ideološki in vsebinski zablodelosti pa razmišlja samo o tem, kje bo za delovanje zbirokratiziranega, predimenzioniranega in koruptivnega državnega aparata od ljudi pobrala še kakšen evro, kako jih bo nadzorovala, jim predpisovala, kako naj živijo.
Verjamete? Po dveh letih je Golob doumel vsebino akta o omrežninah. Zdaj gre ogorčen v boj proti elektro draginji!
Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine je bil po uskladitvi s tedaj pristojnim ministrstvom vlade Roberta Goloba sprejet 16. novembra 2022. Takrat so nam povedali, da je v skladu z smernicami takratne, še precej novopečene, solarno, brezmesno usmerjene vlade. Živahna razprava o vsebini tega akta se je začela pred dobrim letom (ker je veljavnost akta 1. oktober 2024), ko je postalo jasno, da so rešitve morda – milo rečeno – nepraktične, lahko tudi škodljive, sistem pa nejasen. V razmerah trenutnega ohlajanja gospodarstva je dodaten pritisk na cene energentov nov strel v koleno konkurenčnosti gospodarstva in kupne moči državljanov. Po javnem revoltu, opozorilih gospodarstva, podjetnikov, se je v ponedeljek čudežno “zbudil” predsednik vlade in hiti na pomoč pri reševanju zablod, ki jih je zakuhal sam. V upanju, da ob orkestraciji glavnih medijev ne bomo opazili, kdo je (spet) glavni krivec.
Dokončna pokoronska streznitev, odrast ali posledice načrtovanega premika k butičnemu?
Statistični podatki o rezultatih slovenskega turizma v tem letu, ki počasi kapljajo v javnost tudi za glavno poletno sezono, kažejo, da vsaj količinsko slovenski turizem ne podira več rekordov, ne dosega t. i. predkoronskih rezultatov, kar samo po sebi niti ni slabo. V vse strategije smo namreč zapisali, da hočemo manj množičnega turizma, več butičnega, več kakovosti, zelenega, trajnostnega pristopa, več boljših gostov z več porabe. Smo dosegli cilje?
Kje so zaslužki pri prodaji drage elektrike slovenskemu gospodarstvu
Slovensko gospodarstvo se je v letih 2022 in 2023 soočalo z izredno visokimi stroški nakupa elektrike, ki pa niso temeljili na višjih stroških proizvodnje elektrike, temveč samo na tržnih gibanjih. Del razlike se je lani sicer pokazal v boljših rezultatih poslovanja HSE in GEN, dveh ključnih državnih energetskih podjetij, preostalo pa na žalost predvsem v zaslužkih tujih trgovcev in posrednikov. Ugodni rezultati elektrogospodarstva v preteklem letu torej niso rezultat novih produktov, višje produktivnosti ali inovacij, temveč preprosto rezultati visokih tržnih cen. Ali je takšen način določanja cen za tako strateški vir funkcioniranja celotne države ustrezen?
Božično darilo vlade v obliki bizarnih, virtualnih pocenitev hrane
Vlada se je septembra 2022 na presenečenje stroke in večine javnosti odločila za nenavaden spopad z inflacijo: uvedla je svojo, vladno popisovanje cen določenih živil, kar naj bi preprečilo ekscesne, neupravičene podražitve. Po letu in treh mesecih tega precej komičnega eksperimenta je nedvomno največji eksces sam rezultat tega merjenja cen, ki v posmeh stroki, Statističnemu uradu in državljanom, prikazuje tudi več kot 90 odstotne pocenitve živil.