+Razkrivamo
Nižji davki na plače pomenijo tudi manj prihodkov v proračun

Nižji davki na plače pomenijo tudi manj prihodkov v proračun

Po sprejemu Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je 11. maja potrdil Državni zbor na predlog t.i. trojčka, se zastavlja vprašanje, kakšni bodo njegovi dejanski učinki. Predlagatelji namreč zatrjujejo, da gre za nujen odziv na pričakovano gospodarsko krizo, ki jo povzročajo mednarodne nestabilnosti, cilj interventnega zakona pa naj bi bil razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje dostopnosti javnih storitev. Ko gre za obdavčitev dela, opozarja Bine Kordež, so korekcije sicer v nekaj primerih smiselne, saj so najvišji prejemki danes res preveč obdavčeni. Po drugi strani pa pričakovanja, da bo to pospešilo gospodarsko rast ali pomembno izboljšalo dohodkovni položaj prebivalstva, nimajo realne osnove. Podatki o poslovanju podjetij kažejo, da imajo najvišje dohodke v podjetjih, v katera se veliko vlaga in v katerih so tudi visoki dobički.

Javno pismo: Ugrabljen IZUM in propadel projekt COBISS.Net pod pokroviteljstvom Unesca

Javno pismo: Ugrabljen IZUM in propadel projekt COBISS.Net pod pokroviteljstvom Unesca

Kot je bila v nekdanji Jugoslaviji najbolj prepoznavna mariborska blagovna znamka TAM, bi lahko bil danes v državah Zahodnega Balkana to COBISS, če bi ga, tako kot v Sloveniji, uporabljale vse knjižnice ter vsi bralci, šolarji, dijaki, študenti, raziskovalci in drugi strokovnjaki s področij raziskovanja, izobraževanja in kulture. Žal je bil lani projekt širitve mreže knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti COBISS.Net dokončno pokopan. Zakaj se je to zgodilo in kdo je odgovoren, da je država z napačnim upravljanjem uničila lasten razvojni potencial? Tomaž Seljak v odprtem pismu pojasnjuje celotno zgodbo.

Ali bo Grenlandija naslednja Trumpova “specialna vojaška operacija” po receptu Vladimirja Putina?

Ali bo Grenlandija naslednja Trumpova “specialna vojaška operacija” po receptu Vladimirja Putina?

Ameriška metamorfoza, ki se je po zaslugi Donalda Trumpa zgodila v enem samem letu, dokazuje, da demokracija ni imuna pred virusom avtokracije. Trumpu je uspelo Ameriko spremeniti v deželo, kjer je svobode vse manj, kjer so človekove pravice vse bolj omejene, kjer je kritika oblasti razlog za sankcije in kjer se uresničujejo najbolj nore napovedi iz časov predvolilne kampanje, ko je Donald Trump obljubljal, kaj vse bo naredil, če bo izvoljen, mi pa smo se mu smejali in se tolažili, da je človek pač zmešan.

Leta debelih krav ali kako se povečuje naš javni sektor

Leta debelih krav ali kako se povečuje naš javni sektor

Naša država je draga, predraga. Javni sektor je vsako leto “debelejši”, v njem je zaposlenih že več ljudi kot v gospodarstvu. Hodimo po robu: stroški države so vedno višji, zadolženost države pa še nikoli ni bila tako visoka. Razmere so skrajno resne, negotovost še nikoli ni bila tako visoka vse od II. svetovne vojne naprej, napovedi rasti gospodarstva pa zgrešijo tudi po 200 % do 250 %! Razmerje med javnim sektorjem in gospodarstvom v Sloveniji preprosto ni več vzdržno. Slej ko prej bo pripeljalo do zloma sistema ter posledično do uničenja socialno-ekonomskega modela, kot ga poznamo. Kaj lahko storimo?

Zoran Stevanović bi bil notranji minister, Janši pa zgolj NSi in Logar ne prineseta mandatarstva

Zoran Stevanović bi bil notranji minister, Janši pa zgolj NSi in Logar ne prineseta mandatarstva

Sinoči objavljena javnomenjska raziskava, ki jo je Mediana pripravila za RTV Slovenija, ni nobeno presenečenje, saj je že nekaj mesecev jasno, da se bo število parlamentarnih strank 22. marca najverjetneje povečalo, da bo relativni zmagovalec volitev Janez Janša, ki pa bo za sestavo vlade potreboval vsaj eno stranko z nasprotne strani. A ker sta zgodbi upokojenske stranke in SMC pokopani, Logarjevi Demokrati pa ne bodo zadostovali za 46 mandatov, je zdaj ključno vprašanje, kakšno vlogo bo po volitvah igrala stranka, ki si je nadela ime Resnica. Zoran Stevanović je zato v nedeljo že praznoval in napovedoval, da je usoda prihodnje vlade v njihovih rokah …

Pravljice o obnovljivih virih energije

Pravljice o obnovljivih virih energije

Bombardiranje z ideologijo zelenega prehoda in oskrbo z elektriko iz obnovljivih virov je vsak dan hujše. To je seveda uradna usmeritev Evropske unije ter s tem tudi Slovenije, temu so podrejeni vsi energetski načrti in tudi razmišljanja. Namen takšne usmeritve sta skrb za okolje in trajnostni razvoj, kar je nedvomno pohvalno. Vendar pa vsi avtorji in ključni akterji našega energetskega prehoda pogosto zanemarjajo dejanske razmere in realne možnosti. Primerjave, ki nam jih ponujajo, so pogosto nerealne, manipulativne. Realnost je eno, govorjenje o “čisti energiji brez uporabe fosilnih goriv” pa vse bolj spominja na pravljice za lahko noč.

Kakšen predvolilni golaž bi nam lahko skuhali trije populisti?

Kakšen predvolilni golaž bi nam lahko skuhali trije populisti?

Dva meseca pred volitvami se povezujejo stranke na desni in levi, zato nas je zanimalo, kakšne načrte imajo v manjših populističnih strankah, ki jih ankete uvrščajo nekje okoli parlamentarnega praga. Medtem ko je Resnica tega že presegla in se ji obeta uvrstitev v Državni zbor, ostaja Slovenska nacionalna stranka na okoli 3 odstotkih, Suvereni pa so mnogo nižje. A če bi se povezali Zoran Stevanović (Resnica), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) in Dejan Kaloh (Suvereni), bi njihova koalicija zagotovo prišla v parlament – in potem bi bilo zanimivo, kaj bi se dogajalo z oblikovanjem vlade. Pa je to izvedljivo?

Trumpova Amerika v 2026: vrnitev Monrojeve doktrine

Trumpova Amerika v 2026: vrnitev Monrojeve doktrine

Strateška tekma med Zahodom, ki ga vodijo Združene države Amerike, in Kitajsko se krepi, medtem ko Rusija poskuša ohraniti ali razširiti vpliv v “svojih” ključnih regijah. To rivalstvo presega ekonomske dimenzije. Vključuje politične in varnostne vidike, administracija Donalda Trumpa pa se je nanje odzvala z usklajeno uporabo diplomacije, gospodarskih ukrepov in strateških pritiskov. Namen je jasen: zaščita ameriških interesov (“America First”) in omejevanje vpliva drugih globalnih akterjev. V Latinski Ameriki, sploh v Venezueli, je bil poudarek na stabilnosti in tesnem sodelovanju z regionalnimi partnerji. Trumpov pristop se je od prejšnjih razlikoval po večji operativni hitrosti in dosledni implementaciji strateških prioritet.

Vladno božično darilo nas bo stalo več kot 600 milijonov evrov

Vladno božično darilo nas bo stalo več kot 600 milijonov evrov

Vlada je lani vse zaposlene razveselila z božičnico. Politiki so se pridušali, da je treba narediti več za izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih. Hvalevredno, ampak nekaj previdnosti vseeno ni odveč. Kajti po božičnici imamo na mizi že predlog o skoraj 15 % dvigu minimalne plače (ob 2,5 % inflaciji) ter tudi nov predlog o davčno ugodnejši delitvi dobička za zaposlene. Ta naj bi bila sicer prostovoljna, a glede na dosedanjo prakso ni izključeno, da neka vlada nekoč ne pride z idejo, da je desetino dobička potrebno izplačati zaposlenim. Bistveno je ohraniti treznost in ob dobrih željah imeti pred očmi tudi gospodarske rezultate države.

Ukrajina, Venezuela … Tajvan?

Ukrajina, Venezuela … Tajvan?

Trump je sprožil svojo prvo malo vojno, v kateri so specialci zajeli venezuelskega “narkosocialista” in ga v pižami skupaj z ženo odpeljali v New York, kjer ga čaka bojda pošteno sojenje. Rusi in Kitajci so protestirali, zaradi lepšega. V resnici pa ne Putin ne Ši nimata nič proti Trumpovem razkazovanju sile v ameriški soseščini. Putin mu je kvečjemu sporočil: “Welcome to the club”. Zdaj so Američani v očeh Kremlja že tovariši in te nove okoliščine spreminjajo tudi perspektivo na vojno v Ukrajino. Ta nesrečna dežela je namreč v “ruski predsobi”, torej globoko v interesni sferi Kremlja. Takoj, ko je Donald Trump to priznal Vladimirju Vladimiroviču, sta se lahko objela in ugotovila, da sta iz istega testa. Zdaj je na vrsti še tretji nasilnež, da pokaže, če je iz pravega testa. Z nestrpnostjo torej pričakujemo kitajsko invazijo na Tajvan.

Slovenija in njen problem samooskrbe z elektriko

Slovenija in njen problem samooskrbe z elektriko

Ali je v Sloveniji možna samooskrba s solarno električno energijo? S povečanim vlaganjem v solarne panele, hranilnike in s pametnim upravljanjem porabe marsikdo lahko pokrije svoje celoletne potrebe po elektriki, a le pod pogojem, da mu država ta prehod sofinancira. Vseeno pa se računica ne izide v hladnejpi polovii leta, ko mu mora država zagotavljati elektriko iz drugih virov, hidroelektrarn, termelektrarn ali nuklearke. Brez njih pozimi enostavno nimamo (dovolj) elektrike. Alternativa je seveda uvoz, a ta elektrika je praviloma iz fosilnih goriv in pogosto tudi dražja. Letošnji oktober je dober dokaz, kako smo kljub možnosti uvoza vseeno rajši zagnali TEŠ in se s tem izognili kar 60-odstotni uvozni odvisnosti.

Černobil 40 let kasneje

Černobil 40 let kasneje

26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj po lokalnem času je v četrtem reaktorju jedrske elektrarne Černobil v Ukrajini prišlo do hude eksplozije. V zrak je vrglo večji del reaktorja, vendar pa je to še ni bilo najhujše spoznanje. Eksplozija, ki je uničila reaktor RBMK-1000, je v ozračje sprostila med 5 in 30 odstotkov jedrskega goriva. Radioaktivni oblak se je v nekaj dneh zaradi vetrov razširil čez večino Evrope, vključno s Slovenijo. Kljub molku in poskusom sovjetskega režima, da bi zmanjšali razsežnosti katastrofe v Černobilu, je kmalu postalo jasno, da se je zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini.

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Ne glede na to, kako ceneni so poskusi nekaterih desnih likov, da bi opravičili petkovo sramoto v Državnem zboru in vse skupaj prikazali kot nekakšno zgodovinsko nujnost, pa v načelni politiki, kakršno so svoje dni zagovarjali slovenski demokrati, liberalci in socialdemokrati, še vedno velja, da cilj ne posvečuje sredstva in da tudi v politiki obstajajo meje spodobnosti, ki jih niti moralni relativizem ne more zabrisati. To ni moraliziranje, ampak preprosta ugotovitev, ki ima svojo zgodovinsko logiko, ki se je že večkrat tragično končala z mislijo o peklu in dobrih namenih. Vzrok za stanje, v katerem smo se znašli, je proporcionalni volilni sistem.