+Razkrivamo
Papež Frančišek (1936-2025)

Papež Frančišek (1936-2025)

Po zvezdniškem Janezu Pavlu II, ki je pomagal zrušiti komunizem, in bolj zadržanemu, a intelektualno zelo močnemu Benediktu XVI. je bil Frančišek poosebljeno sočutje in preprostost. Po dvanajstih letih potifikata je pustil vesoljno katoliško cerkev v nekoliko boljšem stanju, kot jo je leta 2013 prevzel od predhodnika. Vatikan bo po Frančišku potreboval čudež, če bo želel zadržati zaupanje v sicer moralno zelo načeto cerkev. Zato je veliko ugibanj, kdo bi lahko postal 266. papež. Je zdaj čas za Afriko in prvega temnopoltega papeža?

Če sta vzrok in posledica zamešana, zakon ne more odpraviti glavnih težav našega zdravstva

Če sta vzrok in posledica zamešana, zakon ne more odpraviti glavnih težav našega zdravstva

Glede novele Zakona o zdravstveni dejavnosti gre izpostaviti tri glavne probleme. Prvi je ta, da novela izhaja iz povsem ideološke predpostavke, češ da je dobro le državno zdravstvo. medtem ko je zasebništvo nekaj slabega. Naslednji problem je dejstvo, da je precej določb v predlogu novega zakona v nasprotju z ustavo (prepoved dela zdravnikov pri zasebnikih, prisilno delo, omejitve oziroma prepoved dobička za koncesionarje), na kar so opozorili že pravni strokovnjaki. Tretji problem in za bolnike najbolj občutna škoda pa se skrivata v posledicah, ki bi jih sprejetje novele Zakona o zdravstveni dejavnosti prineslo državnemu zdravstvu. Kajti prišlo bo do odhoda zdravnikov, s čemer se bodo čakalne dobe še povečale, bolniki pa bodo prisiljeni iskati samoplačniške storitve pri zasebnikih ali celo odhajati na zdravljenje v tujino. Vse to odpira resno vprašanje, ali se predlagatelj dejansko zaveda, kak zakon sprejema Državni zbor in kakšne negativne posledice prinaša.

Ameriške in evropske javne finance: Bojeviti Mars proti solidarni Veneri

Ameriške in evropske javne finance: Bojeviti Mars proti solidarni Veneri

Kaj pokaže primerjava med ameriškimi in evropskimi javnimi financami? V visoki javno-finančni potrošnji evropskih držav (EU) je resda veliko neracionalnosti, vendar pa se največji del več zbranih davščin namenja socialni varnosti in zagotavljanju večje solidarnosti. Zaradi višjega bruto domačega produkta so proračunski izdatki v ZDA na povprečnega Američana precej višji kot v EU ali Sloveniji. Američani neprimerno manj izdatkov namenijo sociali, krepko pa nas prekašajo pri obrambi. Prav ta podatek je zdaj posebej aktualen: Američani potrošijo 2.200 evrov za obrambno na prebivalca (3,0 % BDP), v Sloveniji pa je ta znesek le 350 evrov (1,2 % BDP).

Putinov klan

Putinov klan

Ker vse kaže, da bodo Američani in Rusi vsak čas vsaj navidezno zakopali bojno sekiro, Trump in Putin pa bosta nova zaveznika, se moramo psihično pripraviti tudi na skorajšnji preobrat v prikazovanju javne podobe Vladimirja Putina. Verjetno tudi v Evropi in morda celo v Sloveniji. Vladimir bo čez noč spet postal dober človek, mirovnik, humanist. Zato bi bralce radi opomnili, s kakšnim človekom imamo opravka. Z nekom, ki se prikazuje kot ruski patriot, zavetnik krščanstva in tradicionalnih vrednot, ki se javno posmehuje “dekadentni” evropski družbi in kulturi, hkrati pa je eden najbogatejših ljudi na planetu. V Rusiji igra vlogo skromneža, ki razume in podpira malega človeka, medtem pa je njegova bogata družina leta uživala v Evropi, na dekadentnem Zahodu torej. Pod lažnimi indentitetami so na veliki nogi živeli na Nizozemskem, francoski Azurni obali, v Švici in Avstriji.

Umetna inteligenca je nov tehnološki val. Slovenci ga lahko zajahamo edino z jedrsko energijo!

Umetna inteligenca je nov tehnološki val. Slovenci ga lahko zajahamo edino z jedrsko energijo!

Jedrska energija je imela pred zeleno prevaro, s katero je nemška politika ustvarila ideologijo opuščanja jedrske energije in prehoda k obnovljivim virom energije, pomembno vlogo v košarici virov električne energije. Konec osemdesetih je jedrska energija predstavljala skoraj petino globalne proizvodnje električne energije. Šele po dvajsetih letih se Evropa počasa vrača k pameti. Jedrska energija namreč edina omogoča okoljsko vzdržno, ogljično nevtralno ter zanesljivo in predvidljivo oskrbo z električno energijo, kar je ključno za stabilno delovanje industrije, gospodinjstev in kritične infrastrukture. Danes se po svetu gradi kar 55 novih jedrskih elektrarn, kar predstavlja renesanso jedrske energije. Če Evropejci želimo ohraniti industrijo, naravo in visok življenjski standard, potem je edino jedrska energija tista, ki podpira energetsko neodvisnost, zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv in preprečuje nestalnost in nezanesljivost obnovljivih virov energije. Z novim jedrskim reaktorjem pa bi se lahko tudi Slovenci aktivno vključili v tehnološki val, ki ga prinaša umetna inteligenca. Če želimo vzpostaviti velike podatkovne centre in farme strežnikov, bomo potebovali veliko električne energije, ki je drugače kot z NEK 2 Slovenija nima kje pridelati.

Konec severnoatlantske pravljice in (morda) temelj nove samozavestne Evrope

Konec severnoatlantske pravljice in (morda) temelj nove samozavestne Evrope

V duhu nove mednarodne kavbojske ureditve bo prva žrtev očitno Ukrajina. Tako kot je Neville Chamberlain prepustil Hitlerju razkosanje Čehoslovaške, enako je Trump prepustil Putinu razkosanje Ukrajine. Enako kot je Biden sramotno umaknil vojsko iz Afganistana, enako je Trump predal Ukrajino avtoritarnemu voditelju Putinu. Še huje, ob tem se niti ni posvetoval s svojimi zavezniki v EU, ampak jih je mirno prepustil nepričakovani situaciji. Z gatami na kolenih. Od tega trenutka naprej je dosedanje zavezništvo med ZDA in evropskimi demokracijami končano. Kaj sledi, še ni jasno.

Malo postarana SDS in Janšev recept za prevzem oblasti leta 2026

Malo postarana SDS in Janšev recept za prevzem oblasti leta 2026

SDS, ki je bila ustanovljena leta 2003, praznuje 36 let. Matematika gor ali dol, z nekaj kreativnosti res pridemo do te številke. Precej več kreativnosti, sploh pa domišljije potrebujemo za to, da opravičimo 32-letnico vladavine Janeza Janše, ki je leta 1993 od Jožeta Pučnika prevzel slabotno Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS), predhodnico današnje SDS. Janšo sicer letos čaka volilni kongres stranke, a o svoji upokojitvi v Laškem ni črhnil niti besede. Namesto tega je povedal, da sta on in stranka pripravljena na prevzem oblast prihodnje leto, potem ko bo Robert Golob odplesal svoj ples. Odkar je njegov motivator Donald Trump, je Janševa samozavest neverjetna.

Vučićev kočijaž Janković na pravi strani avtokratske zgodovine

Vučićev kočijaž Janković na pravi strani avtokratske zgodovine

Ali je Jankovićevo lojalnostno pismo Vučiću, na katerega se premier Golob ni želel kritično odzvati, slučajno razkrilo veliko skrivnost slovenske politike – da je namreč ljubljanski župan “nadrejen” predsedniku vlade in da zato slednji drži nazaj svoj kabinet, zlasti Tanjo Fajon, da se ne bi javno oglašali s kritikami na račun Vučića? Kako je to možno? So Srbi o predsedniku vlade morda pridobili kakšne neprijetne informacije, ki ne smejo priti v javnost, saj bi uničile Goloba? S kakšno perfidno igro imamo opravka? Zakaj je sumljivo tiho tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos?

Zakaj se župan Janković klanja avtokratu Vučiću?

Zakaj se župan Janković klanja avtokratu Vučiću?

Brez dvoma bo Jankovićeva “diplomacija”, ko gre za javno pohvalo in predvsem podporo srbskemu avtokratu Aleksandru Vučiću, dobila velik notranjepolitičen odmev. V prvem šoku so bili namreč vsi tiho, sploh premier Golob, sumljiva tišina je bila tudi na zunanjem ministrstvu. Edino predsednica republike Nataša Pirc Musar je povedala nekaj besed o Jankovićevem pismu – in zato gospa predsednica ta hip tudi edina rešuje čast slovenske uradne politike. Pohvala pa gre tudi nekdanjemu evropskemu poslancu Klemnu Grošlju, ki je napisal Pismo srbskim študentom in sprožil peticijo v njihovo podporo.

Kdo vse je lahko v ozadju bombnih groženj slovenskim šolam

Kdo vse je lahko v ozadju bombnih groženj slovenskim šolam

Ponedeljkov množični napad z grožnjami na slovenski šolski sistem – elektronsko sporočilo z grozilno vsebino je prejelo kar 229 vzgojno-izobraževalnih institucij – je prvi takšne vrste doslej pri nas. Doslej smo se namreč soočali z indidvidualnimi grožnjami različnim državnim organom, sodiščem in občasno tudi kakšni osnovni ali srednji šoli. Tokrat pa je bil tarča sistem državnega šolskega sistema v razmeroma velikem obsegu, kajti v Sloveniji je približno 456 osnovnih in 150 srednjih šol, kar pomeni, da jih je bila prizadetih več kot tretjina. Vprašanje, ki ga zdaj razrešuje policija in verjetno tudi Sova, pa se glasi: Kdo stoji za tem napadom, islamisti, desni, levi radikalci, Rusi ali kdo tretji?

Misteriji koprske škofije: Od patra Rupnika do ekonoma Busije

Misteriji koprske škofije: Od patra Rupnika do ekonoma Busije

Potem ko je razvpiti slovenski duhovnik, svetovno znani mojster krščanskih mozaikov, pater Marko Rupnik, izginil iz radarjev slovenskih medijev, so italijanski novinarji razkrili, da je lansko poletje dobil neke vrste zatočišče v koprski škofiji, ki mu ga je odobril tedanji naslovni škof Jurij Bizjak. S tem je ena od trej nekdanjih slovenskih škofij postala medijsko zanimiva in iz omare so padli prvi okostnjaki. Denimo njene finance oziroma nenavadni poslovni talenti ekonoma koprske škofije Tihomirja Busije.

Čudež Velikega petka: Krivosodja ni več, zdaj je spet pravosodje

Čudež Velikega petka: Krivosodja ni več, zdaj je spet pravosodje

Sodniki so odločili: Janez Janša je nedolžen! Celjsko okrožno sodišče je na današnji praznični dan, ko se krščanstvo spominja Jezusovega križanja, sprejelo odločitev, s katero se je vsaj na prvi stopnji končala dolgoletna pravosodna kalvarija, imenovana Trenta. Oprostitev je za dolgoletnega prvaka opozicije gotovo olajšanje, obenem pa demantira tudi njegove trditve o “krivosodju”. Kajti če bi “krivosodje” obstajalo, potem bi danes Janšo obsodili in po možnosti po pravnomočnosti poslali v zapor. A niti to najbolj zvestih pristašev teorije zarote morda ne bo pomirilo: dokler sodba ne bo pravnomočna, bo njihov dvom ostal. Kot smo v našem članku zapisali že včeraj, pa je bil politični zmagovalec ne glede na razplet znan že v naprej: Janez Janša.

Kako dolgo bo ruski nasilnež Putin še vlekel za nos samovšečnega Trumpa?

Kako dolgo bo ruski nasilnež Putin še vlekel za nos samovšečnega Trumpa?

Glede na dosedanje obnašanje Vladimirja Putina lahko domnevamo, da se še nekaj časa ne bo želel pogajati o premirju v Ukrajini. Z novimi masakri civilistov se Rusija še bolj oddaljuje od civiliziranega sveta, Putin pa postaja kot Karađić oziroma Mladić, ki sta se pred tridesetimi leti izživljala nad Sarajevom, dokler ju ni k pameti spravil Nato. Rusije se Američani in Evropejci ne bodo lotili po vojaški poti, lahko pa pričakujemo precej hujše ekonomske sankcije, tudi zaplembo vsega ruskega premoženja na Zahodu. To bi posebej prizadelo ruske oligarhe, ki so doslej spretno izigravali sankcije. Tudi v Sloveniji.