+Opazili smo
“Mad and Dangerous”: Ali je Donald Trump že zrel za impeachment?

“Mad and Dangerous”: Ali je Donald Trump že zrel za impeachment?

Donald Trump, ki je imel že kot poslovnež sloves prevaranta, je govoril, kar so želele od njega slišati borze in finančni trgi od New Yorka do Tokia. Ni naključje, da so doslej iz njegovih ust golobi miru leteli v nedeljo, tako da bili v ponedeljek zjutraj, ko se začnejo odpirati azijske borze, že vsi pomirjeni in polni optimizma. Ko je ameriški predsednik nazadnje miril finančne trge, je cena nafte na svetovnem trgu takoj padla za nekaj odstotkov. Ampak potem se je do konca tedna spet dvignila za prav toliko odstotkov in še malo več. Takšnega slepomišenja je očitno konec, saj so borze in ključni igralci spregledali Trumpovo taktiko. Za velikonočno nedeljo je ameriški predsednik zato postregel z norim ultimatom, kakršnega doslej vsaj javno še nismo slišali iz ust kakšnega demokratično izvoljenega predsednika …

Valentinovo – praznik ljubezni ali trgovski “most” do Velike noči

Valentinovo – praznik ljubezni ali trgovski “most” do Velike noči

Uvoženi praznik zaljubljencev Valentinovo ima sicer precej nejasne, poganske, tudi krvave zgodovinske korenine. Stari Rimljani so namreč februarja praznovali Luperkalijo, festival plodnosti, posvečen bogu Faunusu ter ustanoviteljema Rima, Romulu in Remu. Med obredi so žrtvovali različne živali, zatem pa so plodne mladenke “blagoslavljali” s krvavimi trakovi, ker naj bi to povečalo njihovo plodnost. Da bi ta “neustrezen” poganski obred pokristjanili, je papež Gelazij I. v 5. stoletju uvedel malce bolj kultivirano praznovanje svetega Valentina. Praznik se je hitro razširil po krščanskem svetu in na koncu dobil nekakšno romantično noto. V sodobem času pa je dejansko ponovoletni, pobožični trgovski, marketinški potrošniški “most” do Velike noči (prek 8. marca), takrat je sicer struktura porabe kupcev precej drugačna, bolj usmerjena v hrano in pijačo.

V skokih zlato, pri korupciji pa hud boj z Botsvano in Ruando za 41. mesto

V skokih zlato, pri korupciji pa hud boj z Botsvano in Ruando za 41. mesto

Ob vseh vladnih predvolilnih obiskih regij, prikazovanju “zgodovinskih” dosežkov aktualne vlade, ki bodo sicer menda vidni šele v naslednjem mandatu, se je ob poročanju glavnih medijev nekam nizko “skril”, izgubil podatek o zaskrbljujočem nazadovanju na lestvici zaznavanja korupcije (CPI indeks), ki ga vsako leto objavlja organizacija Transparency International (TI). Težko bi rekli, da je rezultat presenetljiv, saj so v TI ocenili, da so najbolj kritični trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Poročilo sicer ne omenja posameznih oseb, politikov, z veliko verjetnostjo pa lahko sklepamo, da je k slabši oceni gotovo pripomogla aktualna vlada s premierjem na čelu, ki vztrajno relativizira odločitve neodvisnih institucij.

Dobesedno zamrznjena in spet pozabljena Ukrajina

Dobesedno zamrznjena in spet pozabljena Ukrajina

V senci zimskih olimpijskih iger na območju severne Italije, kjer mimogrede v določenem obsegu nastopajo tudi ruski športniki pod “neodvisno” olimpijsko zastavo, domnevnih Trumpovih mirovnih “uspehov” v Izraelu, Palestini, Venezueli, morda še v Iranu, na Kubi…, se hitro približuje četrta obletnica Putinove tridnevne specialne operacije v Ukrajini. Ta žalostna ruska imperialistična agresija je bolj ali manj izginila z naslovnic svetovnih medijev, razen če kakšna Putinova “mirovna” raketa čisto slučajno ne pobije vsaj dvajset in več civilistov, otrok, v kakšnen stanovanjskem bloku, bolnišnici, vrtcu. Ker Rusiji razen občasnih stometrskih premikov ne uspeva na fronti, poskuša Ukrajince zlomiti z mrazom, napadi na energetsko infrastrukturo. Mirovnik Trump po telefonu prosi Putina, da naj ne raketira ukrajinskih mest, ker je temperatura pod minus 10 in je zadeva nehumana. Pri pozitivnih temperaturah je rusko “brisanje” ukrajinskih mest očitno OK.

Odgovor podjetnika in predsednika Državnega sveta na predvolilno udinjanje Joca Pečečnika

Odgovor podjetnika in predsednika Državnega sveta na predvolilno udinjanje Joca Pečečnika

Slovenske podjetnike je v zadnjnem tednu razburila izjava Joca Pečečnika, predsednika kluba slovenskih podjetnikov in donedavnega hudega kritika vlade, ki je bila po njegovem še tedne nazaj rak slovenskega razvoja, je pa v tem tednu v imenu poslovnega kluba SBC, na njihovi spletni sporočil, da je je Robert Golob odrešitelj slovenskega podjetništva. Svoje bizarno predvolilno pisanje je objavil na strani SBC kot predsednik te organizacije, pozneje je “rikverciral” v območje njegovega osebnega mnenja. Ko nekdo “osebno” mnenje objavlja na strani podjetniške organizacije, je jasno, da gre za zlorabo. Na to je poleg številnih članov SBC opozoril predsednik Državnega sveta. Pismo Marka Lotriča objavljamo v celoti. Pečečnik je sicer pod težo očitkov v petek popoldne skupaj s celotnim vodstvom SBC odstopil. Poslovnemu klubu je Pečečnik očitno naredil ogromno škodo, saj ga je po zadnjih podatkih zapustilo že več kot sto članov, med drugim tudi davčni strokovnjak Ivan Simič.

Ekscesno politično “urejanje” gospodarstva ni nikoli prineslo dobrih rezultatov

Ekscesno politično “urejanje” gospodarstva ni nikoli prineslo dobrih rezultatov

Politiki pred volitvami mnogo govorijo, zaradi kratkega spomina volivcev pa pogosto malo naredijo, za volivce namreč. Mnogo več naredijo za svoje prijatelje, zase. Odločitev na volitvah bi morala zato biti odločitev o integriteti posameznika, ki nekaj obljublja. Je obljubo izpolnil, udejanil v praksi? Ali gre za nekakšno vzporedno realnost, v kateri se politiki hvalijo na davkoplačevalske stroške, medtem pa razočarani volivci ne vedo več, kaj bi sami s seboj in njihovo glasovnico. Dejanskim glasovom ljudstva, ne tistim promocijskim, ki so si ga nekateri nadeli v ime svojih aktivistično-političnih organizacij v želji zamegljevati dejanski glas ljudi, v realnosti prisluhne vedno manj politikov.

Primer minimalna plača – ko ideologija in predvolilna blaznost premagata ekonomijo

Primer minimalna plača – ko ideologija in predvolilna blaznost premagata ekonomijo

V četrtek je minister za delo Luka Mesec sporočil pričakovano novico: minimalno plačo je dvignil na 1000 evrov neto, kar pomeni, da se bruto minimalna plača povečuje za 15,97 (!) odstotka, s 1278 evrov na 1482 evrov, vse skupaj bo veljalo že za januarsko plačo, torej spet za nazaj, kar mnogim podjetjem ruši poslovno konstrukcijo. Gospodarska rast je medtem nekje okoli 1 odstotka, kako gre to skupaj, vedo samo “znanstveniki” v aktualni vladi. Vlada je v predvolilnem zanosu seveda pozabila (spet), da za javne uslužbence dodatnih sredstev v proračunu ni, pozabila je tudi, da je s to odločitvijo dvignila tudi regres, ki bo znašal najmanj 1482 evrov, in obvezno božičnico za zaposlene, ki je s 639 evrov skočila na 741 evrov. Kdo bo vse to plačal, je seveda “revolucionarjem”, ki mislijo, da denar raste v bankomatu, vseeno.

Gospodarska zapuščina Golobove vlade

Gospodarska zapuščina Golobove vlade

Večina medijev se spet popolnoma “naključno” ukvarja z vprašanjem “Janša ali ne Janša”, bo vlada leva, desna, ampak praktično nihče se ne ukvarja z vprašanji kakovosti življenja v Sloveniji. Z administrativnimi, predvolilnimi ukrepi sicer aktualna vlada enkratno povečuje določene prihodke državljanov, ampak to nima nobene veze z realnim stanjem v gospodarstvu. Vlada deli neobstoječi denar, to se bo prej ali slej nekje poznalo. Seveda si pri slabi rasti delimo usodo precej stagnacijske Evrope, ampak to nas ne bi smelo ovirati pri smelejši gospodarski politiki. Žal smo se sprijaznili s povprečjem. In nekritičnim zadolževanjem naslednjih generacij.

Izvoz divjega zahoda na Arktiko

Izvoz divjega zahoda na Arktiko

Ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje z ekspresno razgradnjo mednarodnega prava in mednarodnih odnosov. Ker mu v Ukrajini v obljubljenem enem dnevu ni uspelo ustaviti njegovega prijatelja Putina in njegove štiriletne tridnevne specialne operacije, se je odločil za utrjevanje ameriškega vpliva v vseh “amerikah” in na Arktiki. Če se večini sveta, pa tudi Evropi, precej “fučka”, kaj počne v Venezueli, morda tudi Kolumbiji, pa na Kubi…, se je celo EU na pol zbudila ob grožnjah Grenlandiji, očitno prihaja na “meni” tudi Norveška z Svalbardskimi otoki. Kanada pa je v vsakem primeru stalna tema, ki spada v t. i. arktični paket. V ozadju Trumpovih ozemeljskih pretenzij je sicer precej jasno ekonomsko in strateško, varnostno ozadje, njegove metode, komunikacija pa so milo rečeno sporne. Ne glede to, da pogosto blefira in brezvsebinsko izsiljuje tudi najtesnejše partnerje.

Gre res samo za dve SMS sporočili?

Gre res samo za dve SMS sporočili?

Zadnje dni poslušamo neskončne izgovore predsednika vlade Roberta Goloba, da odločitev KPK o njegovem vmešavanju v Policijo ni pravnomočna, čeprav to po zagotovilih pravnikov ne drži, poleg tega nam poskuša “servirati”, da gre za benigne, minorne zadeve, nek nepotreben trušč, hrušč okoli SMS sporočil, ker on dela za ljudi in ga druge stvari ne zanimajo. Sam izrek KPK o odgovornosti predsednika vlade je sicer dejansko precej plehek. Glede na številne dokaze o vmešavanju v delo Policije se oklepa menda dveh SMS sporočil. Zadeva pa je precej bolj jasna, SMS sporočili sta vrh ledene gore, predsednik vlade je od ministrice za notranje zadeve zahteval menjavo točno opredeljenih ljudi, z imeni in priimki. V taistem poročilu KPK, ki obsega 60+ strani je to obrazloženo. Odvetnik premierja Zdolšek ga seveda noče posredovati javnosti, je pa poslal eno stran, ki mu ustreza. Zaradi korektne obveščenosti javnosti poobjavljamo članek, ki smo ga objavili ob pričanju Tatjane Bobnar v Državnem zboru leta 2023. Ne pozabimo tudi, da premierja čaka skorajšnja odločitev o sodni preiskavi, na isto temo, s kazenskimi posledicami.

Integriteta na predvolilni razprodaji

Integriteta na predvolilni razprodaji

Poleg nekega patetičnega, promocijsko prozornega promocijskega kosila, kjer je predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob poskušal disciplinirati, ali vsaj “uokviriti” navidezne ideološke zaveznike v predvolilnem boju proti domnevemu desnemu populizmu, je včerajšnji dan zaznamovala odločitev Protikorupcijske komisije (KPK), ki je v končnem poročilu ugotovila, da je predsednik vlade ravnal v nasprotju s “pričakovanjem in odgovornostjo” in s tem kršil integriteto. Ugotovitve KPK so po svoje smešne, ker temeljijo na dveh SMS sporočilih, ob tem pa v celoti zanemarjajo večkratne javne izjave premierja, ki je priznal, da ni kršil samo integritete, ampak tudi ustavo, ker je napovedal kadrovanje na podlagi politične opredeljenosti posameznikov. Odločitev KPK je nekakšno medlo, bedno opravičevanje njenega obstoja, še bolj bedni, bizarni, s pravom in politično odgovornostjo, so skregani odzivi predsednika vlade, ki ne bodo brez posledic.

Golobova zunajsodna obsodba na predvolilnem soočenju

Golobova zunajsodna obsodba na predvolilnem soočenju

Bistvo Golobovega dolgega in hitrega nagovora na začetku zadnjega predvolilnega soočenja je trditev o povezovanju protikandidata s tujimi (izraelskimi) paraobveščevalnimi službami, vpletenimi v genocid palestinskega ljudstva v Gazi, kratkomalo – obtožba o veleizdaji. Takšno obtoževanje nima zveze s predvolilno kampanjo, in organizator soočenja bi moral avtorja obtoževanja prekiniti, diskvalificirati ali ga vsaj pozvati, naj navede dokaze. Golobova obtožba je bila zgleden primer sovražnega govora, njegov govor pa poln proslulih formulacij iz časa, o katerem smo mislili, da je daleč za nami.

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Analiza predvolilnih soočenj je pokazala, da vidijo politične stranke na področju gospodarstva predvsem nujnost davčnih sprememb. Predstavniki so v zadnjih tednih kar tekmovali, kdo bo ponudil večje davčne olajšave ter znižanje stopenj, ki bi razbremenile gospodarski sektor in povečala neto prejemke zaposlenih. Te spremembe naj bi bile glavni motor povečanja konkurenčnosti in gospodarske rasti, kar je nujno za dvig blaginje prebivalstva, s čemer se vsi nastopajoči celo strinjajo. Vseeno pa se ob tem lahko vprašamo, če je nekaj sto milijonsko prerazporejanje davčnih bremen res ključni element hitrejšega razvoja Slovenije in lovljenja razvitih držav.