+Komentar
Zakaj ukinitev RTV prispevka ne bi rešila ničesar

Zakaj ukinitev RTV prispevka ne bi rešila ničesar

Če misli prihodnji premier svoj – upam, da zadnji – mandat kronati z demontažo RTV Slovenija, dela veliko napako. Na Kolodvorski so tudi novinarski aktivisti, vendar je takšnih radikalcev le za vzorec, medtem ko 95 % zaposlenih profesionalno opravlja delo. Zaradi 10 ali 20 levičarskih aktivistov, ki mečejo slabo luč na celotno medijsko hišo, sesuti ves javni servis, je norost brez primere. Nacionalko, njen informativni program, bi morali kvečjemu razdeliti, pa naj potem provladni novinarji znotraj iste hiše konkurirajo opozicijskim. Eni na prvem, drugi na drugem programu. Naj ima Marcel Štefaničič konkurenco v Borisu Tomašiču. Naj tekmujeta, kdo ima boljši rejting. In naj za gledalce tekmujeta tudi oba informativna programa. Zakaj bi za dva zrezka ubili celo kravo?

Reforma zdravstva, ki temelji na ločevanju zasebnega in javnega, vodi v slepo ulico

Reforma zdravstva, ki temelji na ločevanju zasebnega in javnega, vodi v slepo ulico

Ustavno sodišče je del Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa ga omogoča pod strožjimi pogoji, razglasilo za neskladnega z ustavo. S tem se vse, kar se je zgodilo v Novem mestu in  UKC Ljubljana, postavi v novo luč, v bolj optimistično luč, hkrati pa dokazuje, kako na hitro, brez tehtnega premisleka Ministrstvo za zdravje ureja tako zahtevno področje, kakršno je zdravstvo. Neodgovorna je tudi vlada, ki je regulirala zdravstveni sistem na podlagi ideološkega boja proti zdravnikom. Zaradi tega je reforma zdravstva, ki temelji na ločevanju zasebnega in javnega, končala v slepi ulici. In kot vedno bodo na koncu največjo ceno za to spet plačali bolniki.

Ljudje, bežite, Putin nas bo napadel!

Ljudje, bežite, Putin nas bo napadel!

Obstaja nevarnost, da zaradi Ukrajine razpade Nato in da odnosi med Ameriko in Evropo zdrknejo na najnižjo točko v novejši zgodovini. Primerjave z Jalto, kjer so leta 1945 določili bodoče meje v Evropi, niso zlovešče le zato, ker gre za mesto na Krimu, ki si ga je leta 2014 nezakonito priključila Rusija, ampak predvsem zaradi simbolike. Pred osemdesetimi leti so o usodi poražene Nemčije odločali Roosevelt, Churchill in Stalin, zadnje tedne pa se v Moskvi in v Miamiju za zaprtimi vrati in brez predstavnikov uradnih državnih institucij, torej napol zasebno pogovarjajo le še Američani in Rusi. Evropejcev ni več, Ukrajina pa se je znašla v vlogi poraženke. Je scenarij za prihodnost demokratične in svobodne Evrope lahko še slabši?

Zakaj bi bila likvidacija Erike Žnidaršič velika napaka

Zakaj bi bila likvidacija Erike Žnidaršič velika napaka

Ob očitkih, da televizijski voditelji skačejo politikom v besedo, bi se človek krohotal, če situacija ne bi bila resna. Ukinitev Tarče bi namreč pomenila zmago politike in prepričanja, da smo novinarji in uredniki njeni podložniki. Kajti v resnici ne gre za vprašanje bontona, lepega obnašanja in podobnih izgovorov za nemogoče zahteve, ampak za čisto navadno željo po podrejanju. Politiki, sploh tisti z avtoritarnimi manirami, si želijo podrejenih medijev, zato jih šokira, ko jim nek mladi urednik po telefonu zabrusi, naj se jebejo, ali ko jim voditeljica najbolj gledane informativne oddaje “skače v besedo”. Kajti za vse te male in malo večje avtokrate z napihnjenim egom in polnimi omarami okostnjakov smo mediji, ki se jih ne bojimo, celo hujši sovražniki od pravosodja ali političnih nasprotnikov.

Obglavljeni Tito in kastrirano pravosodje

Obglavljeni Tito in kastrirano pravosodje

Zločin brez zločinca, zločin brez kazni? Če se nam obeta takšen epilog, potem imamo problem. Zaupanje v policijo je na psu, tožilstvo in sodstvo se obnašata, kot da sta nedotakljiva in ne odgovarjata za nič. Pendrek, ki ga je oblast prek svojega represivnega aparata pokazala v velenjskem primeru, je tako dokaz najvišje hipokrizije: moškemu, ki je ukradel Titovo glavo, zaradi poškodovanja kulturnega spomenika teoretično grozi osem let zapora, nasilnežu, ki je ubil človeka, pa morda niti sodili ne bodo, ker za obtožnico ne bo dovolj dokazov. V tej škandalozni tragediji absurda, ki se nam vrti pred očmi, sem brez besed: v Sloveniji se bolj splača ubiti človeka kot pa poškodovati (Titov) kip!

Trumpov nož v hrbet z vojno posiljeni Evropi?

Trumpov nož v hrbet z vojno posiljeni Evropi?

Kaj dejansko pomeni ameriško obnašanje glede Rusije, ki ga mnogi Evropejci razumejo kot Trumpov “nož v hrbet”, za vojno v Ukrajini? Ključne evropske države so se znašle pred tvegano dilemo: ali naj sprejmejo Trumpov trgovski pragmatizem in pristanejo na razdelitev Ukrajine, ali pa naj vztrajajo pri podpori žrtvi Putinove agresije. Angleže in Francoze podzavestno preganja zgodovinski občutek krivde, ker so v 20. stoletju dvakrat pustili na cedilu Vzhodno Evropo; prvič leta 1938 v Münchnu pred Hitlerjem, drugič pa leta 1946 pred Stalinom. Ta občutek krivde je zaradi določenih zgodovinskih vzporednic sicer razumljiv, vprašanje pa je, če bo Evropa v primeru Ukrajine sposobna sama in v celoti nositi breme konfrontacije z Rusijo.

Sarajevski safari ali zgodba o človeški izprijenosti

Sarajevski safari ali zgodba o človeški izprijenosti

Zgodba o streljanju Sarajevčanov za zabavo, za kar so izprijenci iz različnih držav, ne zgolj Srbije ali Rusije, drago plačevali, ni od včeraj niti je ni prvi aktualiziral slovenski režiser Miran Zupanič. Da so prijatelji Bosanskih Srbov hodili na Pale in okoliške kraje, od koder se je ponujal panoramski razgled nad Sarajevo, se je vedelo ves čas. Tudi to, da so takšni “turisti” izstrelili kak rafal ali streljali z ostrostrelsko puško, ni skrivnost. Nekateri priložnostni strelci so se namreč ob tem še fotografirali, spet drugi pa so vseeno pazili, da jih ne bi zasačile kamere.

Moški šovinizem v Pahorjevi pižami

Moški šovinizem v Pahorjevi pižami

Svilanitov oglas, v katerem na (nekdanjem) predsedniku republike, ki reklamira pidžamo, leži pol mlajša gola ženska, bo velika uspešnica za to podjetje. Kajti vsaka reklama – tudi tista, v kateri nastopa Borut Pahor – je dobra. Toda kontekst, v katerem Pahor opravlja funkcijo televizijskega pospeševalca prodaje, je mešanica bizarnosti in moškega šovinizma: resda obraza napol gole blondinke ne vidimo, je pa zato bolj zgovoren izraz za obrazu Boruta Pahorja. Če bi reklamiral Svilantove moške kopalke, bi postelja, hotelska soba in ženska na njem sami po sebi pričarali duh nemških porničev iz konca prejšnjega stoletja. Zakaj Pahor to počne, ne vem. Kriza srednjih let, želja po pozornosti, finančna stiska? Kakorkoli, imam rešitev zanj …

Ali ne vidiš, da Golob nekaj govori in drugo dela?

Ali ne vidiš, da Golob nekaj govori in drugo dela?

Od tistega, kar nam je obljubljal Golob na začetku mandata, je ostalo bore malo. Za konec mandata nas je obdaril z represivno državo, kar pelje Slovence v čisto drugo smer, kot jo je napovedal na začetku in za kar je dobil mandat te družbe. Nič novega, mi boste rekli. Ali ne vidiš, da Golob nekaj govori in drugo dela? Ja, vidim in slišim, ampak si tega ne želim, zato tudi to zapišem, da bomo ohranili dejstva na papirju in ne samo v spominu, ki se nam hitro briše, zato nas tudi tolikokrat nehote zavede, da znova in znova nasedamo obljubam, ne slišimo pa realnih možnosti in vsebine.

Domovina, ti si kakor mačeha …

Domovina, ti si kakor mačeha …

Že dolgo me ni tako pozitivno presenetila kakšna novica, kot tista o rešitvi ladje Laho. Še pred desetimi dnevi se je zdelo, da je njena usoda zapečatena in da jo čaka razrez v Pulju. Pa so se v zadnjem trenutku našli dobri samaritani, ki so zbrali denar in ladjo rešili smrti. O motivih ne mislim ugibati, niti me ne zanimajo imena, ki bi lahko koga zmotila. Ključno je, da se je zgodil premik v defetistični mentaliteti, s katero je prežeta ta država. Namreč na svetobolju, na prepričanju, da se ne da nič narediti, nič spremeniti. Solzna dolina pač.

Volilni turizem na Balkanu: tihi udar na demokracijo

Volilni turizem na Balkanu: tihi udar na demokracijo

Ob študentskih demonstracijah v Srbiji, kjer mladi na ulicah Beograda zahtevajo svobodne in poštene volitve, se je znova odprlo vprašanje kakovosti demokracije na Zahodnem Balkanu. Protesti, ki so jih sprožili očitki o korupciji in nepravilnostih pri volitvah, niso le izraz notranjega nezadovoljstva, temveč tudi opomin Evropski uniji (EU): demokratični standardi, ki jih morajo države regije spoštovati kot pogoj za vstop v evropsko skupnost, so pogosto krhki, selektivno uporabljeni in prelahko spregledani. Med problematičnimi praksami, ki spodkopavajo legitimnost volitev, je tudi t. i. organizirana migracija volivcev (OMV) – ali z zvenečim izrazom volilni turizem. Gre za pojav, pri katerem politične stranke sistematično premeščajo volivce v druge občine ali celo države, da bi vplivale na izid volitev. Ta oblika volilne manipulacije je v zadnjih letih postala ena nevarnejših groženj demokratičnim procesom v regiji.

Vlada farsične enotnosti

Vlada farsične enotnosti

Rezultat volitev je prinesel neverjetno spremembo v retoriki še aktualnega predsednika vlade in nekakšno očiščevalno predvelikonočno razodetje. Sedaj ne potrebuje več drugega mandata za obstoječo ideološko koalicijo, potrebujemo pa menda vlado narodne enotnosti, ki bo reševala nakopičene probleme in posledice zaostrenega mednarodnega položaja, ki pa jih še deset dni nazaj zanimivo ni bilo, čeprav vojna v Iranu traja že mesec dni. Po izjavah predstavnikov koalicije v predvolilnih soočenjih je bilo vse skorajda več kot idealno. Da ne bo nobene dileme: če bi na volitvah njegova ideološka koalicija dobila 46 glasov v Državnem zboru, kar so sicer kazali prvi rezultati vzporednih volitev, ne bi slišali nobene besedice o vladi narodne enotnosti, sodelovanju, boju proti korupciji. Nadaljeval bi z brutalnim ideološkim razdvajanjem, revolucionarnim vodenjem gospodarske in davčne politike brez upoštevanja kakršnihkoli drugačnih, strokovnih mnenj. Da o nadaljnjem prikrivanju korupcije v najožjih vladnih krogih niti ne govorimo.

Ko depolitizirani mediji “zgrešijo” padec izvoza za 40 %

Ko depolitizirani mediji “zgrešijo” padec izvoza za 40 %

V senci sestavljanja vlade nerodne enotnosti Roberta Goloba (SDS je izključen, ker so menda nedemokratični, čeprav so sodelovali na demokratičnih volitvah, NSi s svojim trojčkom noče v demokratično koruptivno vlado, Logar pravi, da osebno z Golobom ne gre, da brez programa ne bo nič od pogajanj, Logar in NSi izključujeta Levico, Levica protestira, ker izpada iz vseh kombinacij, za piko na i Logar menda ne gre z Janšo, Stevanović bo pa konstruktivna opozicija, komu sicer še ni jasno, ker bo morda kandidiral za predsednika DZ), pri kateri matematike očitno ne razume samo on sam, se v ozadju kotalijo katastrofalni podatki o stanju slovenskega gospodarstva. Pa ti niso povezani samo s trenutno cenovno eskalacijo na trgu nafte (ta se sicer po kratkoročnem ne-sporazumu med Iranom in ZDA začasno umirja), ampak s katastrofalno razvojno politiko odhajajoče vlade.