PIŠE : Božo Cerar
Kako se v multipolarnem svetu končuje liberalni mednarodni red

Kako se v multipolarnem svetu končuje liberalni mednarodni red

Razplet dogajanja v Venezueli in okrog nje, ki smo mu bili priča ob koncu tedna, je bil vse prej kot nepričakovan. Napovedoval se je že nekaj časa in je hkrati jasen simptom širšega procesa – postopnega razkroja liberalnega mednarodnega reda ter vračanja logike interesnih sfer in selektivne uporabe mednarodnega prava. Odhod diktatorja Madura sam po sebi ni razlog za obžalovanje. Večina demokratičnih držav ga že dolgo ni štela za legitimnega predsednika. A ravnanje Združenih držav potrjuje bojazni, da se oblikuje nova mednarodna ureditev, v kateri mednarodno pravo velja predvsem takrat, ko je skladno z interesi najmočnejših.

Nova ameriška varnostna strategija: konec neke dobe

Nova ameriška varnostna strategija: konec neke dobe

Nova varnostna strategija Združenih držav Amerike naj bi omogočila, da ostanejo najmočnejša in najbolj uspešna država v zgodovini. Dokument je nujno pozorno brati, saj je govora o manjših državah, Evropski uniji in zvezi Nato ter še o čem, kar se nas tiče. Kljub nekaterim protislovjem je iz besedila razvidno, da ZDA drastično spreminjajo svoj odnos do preostalega sveta in da nova varnostna strategija predstavlja daleč največjo preusmeritev ameriške zunanje politike po drugi svetovni vojni. Vrednote niso važne, demokracija ni pomembna. Enako boj proti podnebnim spremembam. Prednost se namreč daje fosilnim gorivom in jedrski energiji, ne pa vetru, soncu in drugim obnovljivim virom.

Volilni turizem na Balkanu: tihi udar na demokracijo

Volilni turizem na Balkanu: tihi udar na demokracijo

Ob študentskih demonstracijah v Srbiji, kjer mladi na ulicah Beograda zahtevajo svobodne in poštene volitve, se je znova odprlo vprašanje kakovosti demokracije na Zahodnem Balkanu. Protesti, ki so jih sprožili očitki o korupciji in nepravilnostih pri volitvah, niso le izraz notranjega nezadovoljstva, temveč tudi opomin Evropski uniji (EU): demokratični standardi, ki jih morajo države regije spoštovati kot pogoj za vstop v evropsko skupnost, so pogosto krhki, selektivno uporabljeni in prelahko spregledani. Med problematičnimi praksami, ki spodkopavajo legitimnost volitev, je tudi t. i. organizirana migracija volivcev (OMV) – ali z zvenečim izrazom volilni turizem. Gre za pojav, pri katerem politične stranke sistematično premeščajo volivce v druge občine ali celo države, da bi vplivale na izid volitev. Ta oblika volilne manipulacije je v zadnjih letih postala ena nevarnejših groženj demokratičnim procesom v regiji.

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je bil ustanovljen leta 2003, v času naših prizadevanj za članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu. Po vstopu v zavezništovo, sploh pa v zadnjih letih pa je njegovo delovanje zamrlo. Zaradi vse bolj burnega dogajanja v Evropi je bila sprejeta odločitev, da se Slovenski odbor za Nato reaktivira. Za njegovega predsednika je bil izvoljen Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in nekdanji stalni predstavnik Slovenije v Severnoatlantskem svetu. V njegovem upravnem odboru pa so med drugim tudi dr. Dimitrij Rupel, dr. Igor Senčar in dr. Božo Cerar.

Prepletanje diplomacije, erotike in prostitucije

Prepletanje diplomacije, erotike in prostitucije

Diplomata se ne pošlje na delo v državo njegovega tujega partnerja. Iz podobnih razlogov se diplomata ne pošlje dvakrat, kaj šele večkrat na predstavništva v isto državo. Vzrok je nevarnost, da bi diplomatu država službovanja postala bližja kot država, ki jo zastopa. So pa tudi države, ki temu ne posvečajo posebne pozornosti in se ne zatekajo k omenjenim ukrepom, saj so prepričane, da se njim odtekanje zaupnih informacij zaradi intimnih povezav ne more zgoditi. Zanašajo se na lojalnost svojih uslužbencev in funkcionarjev. Med njimi je tudi Slovenija. Imamo se za nezanimive zaradi majhnosti in nepomembnosti. Kar seveda ni res. Zanimivi smo kot članica EU in Nata in tudi kot sosednja država. Ruska vohuna v Sloveniji nista bila na počitnicah.

Na Bližnjem vzhodu nobena stran ni brez krivde

Na Bližnjem vzhodu nobena stran ni brez krivde

Kršitve in selektivne razlage mednarodnega prava so na Bližnjem vzhodu del vsakdana. Izrael pogosto krši mednarodno humanitarno pravo in načelo suverenosti drugih držav, oborožene palestinske skupine kršijo mednarodno pravo z napadi na izraelske civiliste in z uporabo lastnih civilistov kot živega ščita. Iran financira paravojaške enote, skuša uničiti Izrael, spodkopava regionalno stabilnost ter krši Ustanovno listino OZN in Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. Združene države izvajajo enostranske vojaške posege brez jasne pravne podlage. Potreben je celovit pristop k dogajanju na Bližnjem vzhodu, ki mora vključevati pritiske in pozive k odgovornosti za vse kršitelje – ne glede na politično ali ideološko pripadnost.

Bomo še enkrat po balkansko prelisičili nasprotnike – pardon, zaveznike v Natu?

Bomo še enkrat po balkansko prelisičili nasprotnike – pardon, zaveznike v Natu?

Peljali bi se v udobnem in varnem Natu avtobusu, polne vozovnice pa ne bi plačali. Vprašanje, če nam bo tudi tokrat uspelo. Možnosti izigravanja bo zavezništvo preprečilo s podrobno opredelitvijo, kaj vse spada med osnovne obrambne zahteve in kaj ne. O izvrševanju zavez bo potrebno predložiti letne načrte, računati na zamik ali se zanašati, da bo pregled strateškega položaja leta 2029 prinesel nove in bistveno nižje odstotke za obrambi, ne gre. Gre za evropsko varnost in solidarnost, s tem pa tudi našo varnost in kredibilnost kot zaveznice. In da ne bo pomote, v Haagu se ni zavezal le predsednik vlade in vlada, ampak Republika Slovenija – in to za 5 % BDP za obrambo do leta 2035, od tega 3,5 % v osnovne vojaške namene.

Trumpove pravljice za lahko noč?

Trumpove pravljice za lahko noč?

Obstoječi mednarodni red seveda ni popoln in v marsikaterem oziru zastarel, ne upošteva novih razmer. Med drugim tega, da je moč v svetu danes bolj razpršena. Nekatere stvari bo tako treba zastaviti na novo, vendar se je pri tem treba vendarle zavedati, da je imel dosedanji red tudi dobre plati, ki se jim ne gre kar tako odpovedati. Namesto, da ga v celoti zavržemo, bi ga kot veljalo posodobiti in ohraniti temeljna načela, ki preprečujejo, da bi v svetu povsem prevagala logika moči velesil. Nedavne izjave bodočega ameriškega predsednika vsekakor zbujajo precej nelagodja povsod, kjer prisegamo na vladavino (mednarodnega) prava, po drugi strani pa se ob njih zadovoljno nasmihajo avtoritarni režimi, kakršna sta ruski in kitajski.

Bližnji vzhod: če je cilj res mir, bi morali poslušati vse vpletene z vsemi očitki in argumenti

Bližnji vzhod: če je cilj res mir, bi morali poslušati vse vpletene z vsemi očitki in argumenti

V minulih mesecih in letih je bilo slišati precej očitkov, tudi zelo hudih, na račun Izraela. Bolje rečeno – na račun izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja in njega osebno. Za nekatere lahko rečemo, da so bili na mestu, drugi spet ne. O par njih se bodo izjasnila mednarodna sodišča. Zelo malo ali pa skoraj nič pa ni bilo slišati o očitkih Izraela – in to upravičenih – na račun drugih. Veljalo bi jim prisluhniti, če je naš cilj prenehanje spopadov in mir na Bližnjem vzhodu.

Kaj je “nedemokratična” Tzipi Livni dejansko povedala na Blejskem strateškem forumu

Kaj je “nedemokratična” Tzipi Livni dejansko povedala na Blejskem strateškem forumu

V dneh pred nedavnim Blejskim strateškim forumom (BSF) je prah dvigovalo vabilo predstavnici izraelske civilne družbe Cipi Livni. Nekaj nevladnih organizacij in stranka Levica so namreč zahtevale, da se vabilo prekliče. Kot neposrečenega ga je na dan začetka foruma označila tudi predsednica države, potem ko je bilo jasno, da bo izraelska gostja vendarle nastopila. Kdo je torej gospa Cipi Livni, katere prisotnost na forumu, na katerem je tekla razprava tudi o vojni v Gazi, je tako razburila omenjene? Kakšna so njena stališča, ki jih udeleženci foruma in slovenska javnost ne bi smeli slišati?

NATO je kljub 75-letnici v boljši kondiciji kot kadarkoli prej

NATO je kljub 75-letnici v boljši kondiciji kot kadarkoli prej

NATO ni le vojaško obrambno zavezništvo, ampak tudi politična organizacija, ki enako kot Evropska unija temelji na vrednotah, kot so demokracija, človekove pravice in vladavina prava. Natu ni vseeno, ko se te zanikajo. Pri tem lahko ugotovimo, da ne tako majhen del slovenske javnosti ob ruskam napadu na Ukrajino, torej ob največji varnostni krizi na našem kontinentu po drugi svetovni vojni, ostaja dokaj neprizadet. Naš diplomatski komentator Božo Cerar ob tem ugotavlja, da se del Slovencev obnaša tako, kot da nova pravila, ki jih skuša v Evropi uveljaviti imperalistična Rusija, izrecno za Slovenijo ne bodo veljala. In kot da je slovenska varnost razumljiva, za vedno dana sama po sebi in da nam zanjo ni treba skrbeti oziroma k njej skoraj nič prispevati. Ankete kažejo, da kljub zelo kritičnemu mednarodnemu trenutku naša javnost ni naklonjena dodatnemu trošenju za obrambo in da je podpora našemu članstvu v zavezništvu med vsemi članicami sploh najnižja.

Kdo bo naslednji na vrsti, če Ukrajina podleže Putinu?

Kdo bo naslednji na vrsti, če Ukrajina podleže Putinu?

Spomniti velja na izjavo ruskega predsednika, da propad Sovjetske zveze predstavlja največjo rusko katastrofo 20. stoletja. Ne samo z besedami, tudi z dejanji jo očitno želi popraviti in ponovno ustvariti rusko interesno območje. Povsem na mestu je torej vprašanje, kdo bo na vrsti naslednji, če Ukrajina podleže. EU in njene članice, ki so s svojimi vrednotami trn v peti Putinovemu režimu, so že sedaj predmet ruske hibridne vojne. S tem, ko evropske države pomagamo napadeni Ukrajini, da se brani, branimo tudi sebe. Premalo je le verjeti v svobodo in druge vrednote, potrebno jih je tudi vseskozi aktivno braniti.

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Podpora Palestini vsekakor da, vendar ne Hamasovi Palestini, če hočemo dobro Palestincem, če hočemo dobro Izraelcem in če smo res za mir na Bližnjem vzhodu. Tako razmišlja naš diplomatski sodelavec in nekdanji veleposlanik Božo Cerar, ki se je oglasil v sila dramatičnih razmerah na Bližnjem vzhodu. Namreč na dan, ko je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča zoper izraelskega premierja Benjamina Natanjahuja, njegovega obrambnega ministra ter vodstvo teroristične organizacije Hamas zahteval nalog za aretacijo. Vse to se je zgodilo le dan po helikopterski nesreči, v kateri sta umrla iranski predsednik Raisi in njegov zunanji minister, oba znana kot predstavnika trde struje v iranski politiki. Na Bližnjem vzhodu skratka nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu umirile – prej nasprotno.

Priznanje Palestine

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

Zločini Hamasa, ki se ne smejo pozabiti

Zločini Hamasa, ki se ne smejo pozabiti

Skrajni čas je, da se zaradi sistematičnih spolnih zločinov, ki so se dogajali po 7. oktobru 2023 na Bližnjem vzhodu, uvede neodvisna mednarodna preiskava. Morda kar na podlagi resolucije Varnostnega sveta OZN, kjer je naša država s 1. januarjem nestalna članica. Slovenija bi morala biti med podpornicami omenjene preiskave, če že ne pobudnica. Med prioritete slovenskega članstva v Varnostnem svetu OZN letos in prihodnje leto smo namreč med drugim zapisali, da bomo opozarjali na grobe in sistematične kršitve ter zlorabe človekovih pravic, pozivali k polnemu spoštovanju in izvajanju mednarodnega humanitarnega prava in podpirali pregon odgovornih za mednarodna hudodelstva. Strinjam se z našo zunanjo ministrico, da ne smemo dopustiti, da svet na Bližnjem vzhodu pade na preizkušnji humanosti – tako glede palestinskih kot tudi izraelskih civilistov.