PIŠE : Bine Kordež
Komu še koristijo letna poročila

Komu še koristijo letna poročila

Zaradi vedno novih zahtev in predpisov letna poročila naših največjih družb že presegajo 300 strani, a vsebinsko pomembnih za uporabnike je mogoče največ 50, pa še te se izgubijo v množici podatkov. Pogosto kakšne ključne informacije celo manjkajo. Takšno razmišljanje in ocene vsebine letnih poročil bodo regulatorji seveda ostro zavrnili, ker se jih lahko razume kot marginalizacijo njihovega truda in naporov, kako zagotoviti čim bolj celovito poročanje gospodarskih družb. A če se boste neformalno pogovarjali s sestavljavci teh poročil, vodstvi družb in uporabniki poročil (cenilci, ocenjevalci) ter tudi revizorji, bodo takšnim ocenam večinoma pritrdili. Le da o tem nihče noče govoriti, ker je to njihovo področje dela in se ne želijo izpostavljati.

Ekscesno politično “urejanje” gospodarstva ni nikoli prineslo dobrih rezultatov

Ekscesno politično “urejanje” gospodarstva ni nikoli prineslo dobrih rezultatov

Politiki pred volitvami mnogo govorijo, zaradi kratkega spomina volivcev pa pogosto malo naredijo, za volivce namreč. Mnogo več naredijo za svoje prijatelje, zase. Odločitev na volitvah bi morala zato biti odločitev o integriteti posameznika, ki nekaj obljublja. Je obljubo izpolnil, udejanil v praksi? Ali gre za nekakšno vzporedno realnost, v kateri se politiki hvalijo na davkoplačevalske stroške, medtem pa razočarani volivci ne vedo več, kaj bi sami s seboj in njihovo glasovnico. Dejanskim glasovom ljudstva, ne tistim promocijskim, ki so si ga nekateri nadeli v ime svojih aktivistično-političnih organizacij v želji zamegljevati dejanski glas ljudi, v realnosti prisluhne vedno manj politikov.

Pravljice o obnovljivih virih energije

Pravljice o obnovljivih virih energije

Bombardiranje z ideologijo zelenega prehoda in oskrbo z elektriko iz obnovljivih virov je vsak dan hujše. To je seveda uradna usmeritev Evropske unije ter s tem tudi Slovenije, temu so podrejeni vsi energetski načrti in tudi razmišljanja. Namen takšne usmeritve sta skrb za okolje in trajnostni razvoj, kar je nedvomno pohvalno. Vendar pa vsi avtorji in ključni akterji našega energetskega prehoda pogosto zanemarjajo dejanske razmere in realne možnosti. Primerjave, ki nam jih ponujajo, so pogosto nerealne, manipulativne. Realnost je eno, govorjenje o “čisti energiji brez uporabe fosilnih goriv” pa vse bolj spominja na pravljice za lahko noč.

Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi

Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi

Konferenca v Jalti ostaja simbol trenutka, ko so se velike sile odločale o usodi celin, pogosto brez neposrednega glasu manjših narodov. Reparacije so bile del tega procesa – hkrati orodje pravičnosti in sredstvo političnega pritiska. Današnje razprave o Ukrajini dokazujejo, da se zgodovina ne ponavlja dobesedno, a njeni vzorci ostajajo presenetljivo podobni. Razumevanje Jalte in povojnih reparacij ni zgolj akademsko vprašanje. Je opomin, da mir ni nikoli brezplačen in da način, kako se konča ena vojna, pogosto določa začetek naslednjega obdobja – bodisi stabilnosti bodisi novih napetosti.

Vladno božično darilo nas bo stalo več kot 600 milijonov evrov

Vladno božično darilo nas bo stalo več kot 600 milijonov evrov

Vlada je lani vse zaposlene razveselila z božičnico. Politiki so se pridušali, da je treba narediti več za izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih. Hvalevredno, ampak nekaj previdnosti vseeno ni odveč. Kajti po božičnici imamo na mizi že predlog o skoraj 15 % dvigu minimalne plače (ob 2,5 % inflaciji) ter tudi nov predlog o davčno ugodnejši delitvi dobička za zaposlene. Ta naj bi bila sicer prostovoljna, a glede na dosedanjo prakso ni izključeno, da neka vlada nekoč ne pride z idejo, da je desetino dobička potrebno izplačati zaposlenim. Bistveno je ohraniti treznost in ob dobrih željah imeti pred očmi tudi gospodarske rezultate države.

Slovenija in njen problem samooskrbe z elektriko

Slovenija in njen problem samooskrbe z elektriko

Ali je v Sloveniji možna samooskrba s solarno električno energijo? S povečanim vlaganjem v solarne panele, hranilnike in s pametnim upravljanjem porabe marsikdo lahko pokrije svoje celoletne potrebe po elektriki, a le pod pogojem, da mu država ta prehod sofinancira. Vseeno pa se računica ne izide v hladnejpi polovii leta, ko mu mora država zagotavljati elektriko iz drugih virov, hidroelektrarn, termelektrarn ali nuklearke. Brez njih pozimi enostavno nimamo (dovolj) elektrike. Alternativa je seveda uvoz, a ta elektrika je praviloma iz fosilnih goriv in pogosto tudi dražja. Letošnji oktober je dober dokaz, kako smo kljub možnosti uvoza vseeno rajši zagnali TEŠ in se s tem izognili kar 60-odstotni uvozni odvisnosti.

Kakšen je pravzaprav izvoz Slovenije?

Kakšen je pravzaprav izvoz Slovenije?

Ste opazili neobičajne komentarje visokih državnih uradnikov o mednarodni menjavi Slovenije? Najbolj izstopa tista, kako je postala Švica največji partner Slovenije v mednarodni trgovini. Ali kako imamo s Kitajsko skoraj 7 milijard evrov negativne trgovinske bilance. Takšne številke sicer res potrjujejo podatki Statističnega urada Slovenije o blagovni menjavi v lanskem letu, vendar pa imajo ti podatki imajo določeno omejitev: navedena vrednost mednarodne blagovne menjave zajema namreč tudi posle oplemenitenja. Kaj to v resnici pomeni?

Slovenski paradoks obdavčitve kapitala

Slovenski paradoks obdavčitve kapitala

V Sloveniji delo pri visokih dohodkih obremenjujemo nenormalno visoko, kakršen koli predlog za omilitev tovrstnih obdavčitev dela pa takoj naleti na močno nasprotovanje, češ da bi s tem razbremenili najbogatejše. A na drugi strani uvajamo dodatne davčne ugodnosti za donose iz premoženja, ki omogočajo neobdavčeno podvojitev premoženja po sedmih ali desetih letih. Takšen pristop zaradi svojega interesa, spodbujajo finančni svetovalci, država pa vse to podpira. Zato se lahko vprašamo, je res potrebno, da davčno tako močno stimuliramo donose iz kapitala, pri najvišjih prihodkih iz dela, pri ljudeh, ki pošteno v takšni obliki redne zaposlitve tudi ostajajo in ne iščejo kakih vzporednih poti izplačila, pa ohranjamo nenormalno visoko obdavčitev?

18 milijonov evrov za 13 kilometrov kolesarske poti Bled – Bohinj

18 milijonov evrov za 13 kilometrov kolesarske poti Bled – Bohinj

Strošek gradnje 16-kilometrske kolesarske poti med Bledom in Bohinjsko Bistrico naj bi presegel 18 milijonov evrov, če ne bodo dodatna dela investicije še podražila. Cena gradnje, kar 1,5 milijona evrov na kilometer, je na nivoju stroškov klasične dvopasovne ceste na normalnem terenu. Ta kolesarska pot je res kvalitetno narejena, vseeno pa je potrebno dodati, da je bila na večini trase pot že pred tem, razen enega ali dveh odsekov. S sanacijo samo teh delov bi z bistveno manjšimi sredstvi že imeli kolesarsko pot v Bohinj. Resda ne bi bila asfaltirana, z ograjami in škarpami, a bila je na nek način še bolj prijetn in v celoti v naravnem okolju. A kolesarsko cesto sedaj imamo in če bo sreča, se bomo lahko naslednje leto ali v letu 2027 vozili po njej. Kot takšna bo služila dolga leta, denar pa pozabljen. Vseeno ni odveč razmislek, da bi kakšno podobno pot lahko naredili manj bogato in raje trikrat daljšo.

Kako misli Matjaž Han v petih letih povečati slovensko produktivnost za dobro tretjino

Kako misli Matjaž Han v petih letih povečati slovensko produktivnost za dobro tretjino

Minister za gospodarstvo, turizem in šport je razkril akcijski načrt, s katerim bi v Sloveniji dodano vrednost na zaposlenega v gospodarstvu v naslednjih letih povečali na 100.000 evrov. Danes je ta številka nekaj manj kot 64.000 evrov, kar pomeni, da bi Hanov ambiciozni plan pomenil za več kot tretjino višjo produktivnost, kar se zdi za vsako levo vlado izjemno drzen načrt. Ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu je vsekakor ključen kazalec razvitosti države, določa nivo in gibanje BDP, od nje je odvisna tudi višina prejemkov zaposlenih. Celotna ekonomska stroka se seveda strinja, da je povečevanje produktivnosti ključna naloga naše ekonomske politike.

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Ob idejah o uvedbi univerzalnega otroškega dodatka se velja spomniti, da slovenska zakonodaja že zdaj pozna otroški dodatek in olajšavo za otroka (otroke). Državni proračun oboje skupaj letno stane okoli 600 milijonov evrov. Pri otroškem dodatku gre za socialni instrument, ki je povezan z višino osebnega dohodka, olajšava za otroka pa pomeni, da država vsem staršem za vsakega otroka mesečno izplačuje okoli 110 evrov podpore ne glede na njihov socialni status. Smiselno bi bili torej odpraviti tako otroški dodatek po dohodkovnih cenzusih kot tudi olajšave za otroke pri izračunu dohodnine ter enostavno vsakemu otroku izplačali 110 evrov mesečno, kar bi bil neke vrste univerzalni otroški dodatek. Učinek bi bil enak tako za starše kot tudi za proračun, bi pa bistveno poenostavili birokratske postopke, ki nas na letni ravni stanejo 10 milijonov evrov.

Je davčna “vstaja” normirancev upravičena?

Je davčna “vstaja” normirancev upravičena?

Obdavčitev normiranih s. p., torej samostojnih podjetnikov, ki pripravijo davčni obračun na osnovi dejanskih prihodkov ter normiranih odhodkov (“normiranci”), je zadnja leta pogosto predmet obravnave. Ministrstvo za finance ugotavlja, da je ta segment davčnih zavezancev obravnavan davčno bistveno ugodneje glede na druge segmente zavezancev in zato zaostruje pogoje. Podjetniški sektor pa razumljivo temu nasprotuje in dokazuje, kako to poslabševanje pogojev ubija podjetniški duh in gospodarsko pobudo. Vemo, da imamo poleg “normirancev” tudi samostojne podjetnike, ki vodijo poslovne knjige, ki poslujejo po principu dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov (v tekstu jih poimenujem “redni” s. p.). Ti naredijo davčni obračun glede na dejansko ustvarjeni zaslužek, normirancem pa se prizna določen znesek stroškov brez dokazovanja njihove višine. Slednji obračun je zato bistveno bolj enostaven, kar je ena od njegovih prednosti.

Zaradi koga bomo Evropejci zapravili tisoče milijard evrov za orožje?

Zaradi koga bomo Evropejci zapravili tisoče milijard evrov za orožje?

Pri spremljanju razprave in medijskih poročil o zvišanju obrambnih izdatkov zbode v oči, da je fokus samo na odstotku BDP, ki naj bi ga namenjali za obrambne namene, nismo pa prebrali nobene širše analize, za kakšne namene naj bi ta denar porabili, kako naj bi s tem denarjem oblikovali učinkovito obrambno strukturo, se pravi vojsko v zaveznicah Nata. Danes vemo, da ameriški, ruski ali kitajski predsednik z ukazom napoti denimo 10 ali tudi 50 tisoč vojakov na krizno območje. Kako bo takšno operativno poveljevanje potekalo v “vojski EU”? Kako bomo na osnovi porabe tega denarja zgradili učinkovito obrambno sposobnost za vse članice? Nobene vsaj okvirne analize in projekcije, zakaj ravno 5 odstotkov,. Zakaj ne 4 ali 6 %? Nakup orožja, če zagotoviš denar, je še najlažja naloga.

Nam bo država “nabila” še dodaten davek na dedovanje?

Nam bo država “nabila” še dodaten davek na dedovanje?

Slovenci imajo trenutno okoli 300 milijard evrov premoženja. Največji del predstavljajo nepremičnine, sledi premično premoženje, drugi sklop premoženja pa je finančno premoženje. Samo v bančnih depozitih prebivalstva naj bi bilo skoraj 28 milijard evrov, potem pa so tu še vloge v raznih skladih ter vrednost naložb v podjetjih. Omenjenih 300 milijard evrov premoženja lahko razdelimo na 2,1 milijona prebivalcev Slovenije, verjetno bolj primerno pa je upoštevanje odraslih oseb, ki so praviloma lastniki premoženja. Upoštevaje okoli 1,5 milijonov odraslih prebivalcev to pomeni približno 200.000 evrov v povprečju na eno osebo. Premoženje je praviloma vezano na družino ali gospodinjstvo, kar omogoča še en pogled. Povprečna družina ima tako v Sloveniji okoli 500.000 evrov celotnega premoženja. Delovne generacije, torej vsi zaposleni od pokojnih staršev ali starih staršev vsako leto podedujejo 5 do 6 milijard evrov različnega premoženja, največ v obliki hiš in stanovanj. In za vse to ne plačajo niti evra davka …

Svobodno predpisovanje pravilnega dobička

Svobodno predpisovanje pravilnega dobička

Ob prebiranju vsakodnevnih člankov na temo zdravstva in nove zdravstvene zakonodaje je običajen državljan in zavarovanec precej zbegan. Beremo mnenja uglednih in manj uglednih strokovnjakov in si ob tudi diametralno nasprotnih stališčih kar težko oblikujemo lastno mnenje. Ali bodo napovedane spremembe na področju zdravstva omogočile izboljšanje razmer na najbolj kritičnih točkah, kot je dostop do osebnega zdravnika ali čakalne vrste? Kot zunanji opazovalci in koristniki zdravstvenih storitev težko presojamo, katera mnenja so prava, katera pa zavajajoča in posledica osebnih interesov ter raznih lobijev, kot poslušamo vsak dan.