Med krompirjevimi počitnicami in modrovanji o razlogih za romsko nasilje na jugovzhodu Slovenije ter silnimi vladnimi ukrepi, ki bodo menda v sekundi rešili vse probleme, ki jih je vlada ves mandat zanemarjala, se je nekje v depolitiziranem vesolju slovenskih medijev izgubil podatek o oktobrski inflaciji, ki je na medletni ravni spet presegla 3 odstotke (3,1).
S tem inflacija v naši državi močno presega povprečje Evropske unije in Evropske monetarne unije, pri čemer so pri slednjih znani še vedno samo podatki za september (EU 2,6 %, EMU 2,2 %), ampak hudih sprememb na teh ravneh statistiki ne pričakujejo. Slovenija izstopa predvsem pri nadpovprečni rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki prizadenejo najbolj ranljive skupine državljanov z najnižjimi dohodki. Delež stroškov hrane v tem segmentu prebivalstva je namreč najvišji. V zimskih dneh pa se cene hrane sezonsko še povišajo, ob seveda dodatnih stroških za energijo.
Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se na letni ravni namreč povišale za skoraj 7 odstotkov, kar močno presega povprečje v Evropski uniji. K dvigu medletne inflacije je sicer deloma vplivalo povišanje cen energije, ki je zaradi lanske regulacije cen statistično bolj izrazito, čeprav električna energija, v nasprotju s prepričanjem mnogih, ne predstavlja velikega deleža v povprečni mesečni porabi gospodinjstev. Na mesečni ravni rasti cev v povprečju ni bilo, ker so negativne učinke pričakovano deloma ublažila sezonska gibanja (cene oblačil, rekreacija …)
Slika: SURS
Kaj v Sloveniji vztrajno rine cene hrane navzgor, si strokovnjaki niso enotni. Dvig cen je namreč zaznati po celotni dobavni verigi. Gotovo pa na to vplivajo cene energentov, gnojil, različnega delovnega materiala, pa tudi stroškov dela, ki jih s svojo ekspanzivno dohodkovno politiko v javnem sektorju tudi v zasebnem spodbuja sama vlada. Vlada je dvignila tudi davčne obremenitve na sladke brezalkoholne pijače, kar ni ostalo brez posledic.
Kljub navidezni konkurenci na slovenskem trgovskem trgu mnogi opozarjajo na tiho dogovarjanje ključnih trgovcev pri najbolj prodajanih izdelkih. Ne gre zanemariti tudi negativnih posledic vladnega javnega merjenja cen osnovne košarice blaga v začetku mandata.
Trgovci so namreč tudi s prodajo izdelkov sumljive kakovosti in nejasnega izvora tekmovali pri zniževanju cen izdelkov, ki so bili uvršečni v to precej nereprezentativno”uradno” košarico, v ozadju pa so se dogajale precej ekstremne podražitve nekaterih drugih izdelkov, ki so nujni za normalno funkcioniranje gospodinjstev.
Prvič po maju 2023 se je blago v enem letu v povprečju podražilo bolj (za 3,3 %) kot storitve (za 2,7 %). Pri blagu dnevne porabe so bile cene višje za 4,7 %, pri trajnem blagu za 0,6 % in pri poltrajnem blagu za 0,2 %. K letni inflaciji so največ, 1,3 odstotne točke, prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (za 6,8 %). Z 0,5 odstotne točke so sledile višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,2 %). Po 0,3 odstotne točke so dodale podražitve v skupini zdravstvo (za 5,5 %) ter restavracijah in hotelih (za 4,7 %). Rast cen v skupini alkoholne pijače in tobak (za 3,7 %) je prispevala še 0,2 odstotne točke.
Poleg hrane in brezalkoholnih pijač je zanimiva nadpovprečna rast v segmentih zdravstvenih in turističnih storitev (posezona ponavadi pomeni precej nižje cene, na mesečni ravni so se sicer minimalno znižale). Glede na t. i. zgodovinsko zdravstveno reformo pa bi pričakovali, da se bodo cene storitev po vladnih napovedih na tem področju umirile, ampak se niso. Gre za očitno dodatno povpraševanje po zasebnih zdravstvenih storitvah, ker ljudje v javnem sektorju, kljub plačanim prispevkom, ne dobijo ustrezne obravnave in so prisiljeni v iskanje alternativ, kar logično dviguje določene cene.
Tudi obvezna božičnica, ki jo fanatično predvolilno forsira vlada, verjeto ne bo ostala brez makroekonomskih učinkov.
Mnoga podjetja, ki bodo ob sicer mejni likvidnosti mogoče lahko izplačala ta “novi davek”, bodo vsaj del tega novega stroška poskušala prevaliti na kupce. Naj gre za velika industrijska podjetja, trgovce, obrtnike. Tega učinka, analize v vladem gradivu nismo zasledili, kot še marsikaj drugega ne. V vsakem primeru pa se realna kupna moč slovenskih državljanov zaradi nadpovprečne inflacije v primerjavi s povprečjem EU spet znižuje.
*Mišljeno je povprečje Evropske monetarne unije, torej držav z evrom.
Današnja Slovenija pod golobjo vlado postaja čedalje bolj podobna Sloveniji pred prvimi demokratičnimi volitvami leta 1990. Pomembna razlika je le v tem, da smo se takrat bali JLA, danes pa se ciganov.
JLA smo premagali, vprašanje pa je, ali nam bo uspelo ukrotiti cigane.
Depolizitirani mediji pa so danes bolj stalinistični kot so bili onega leta, ko so bili še partijska last.
Cigani so samo lakmusov papir za stanje v druzbi.
Slovenija deli usodo z Evropo in Zahodom. Ta pa je na popolnoma zgrešeni tirnici.
Zahod je nekaj stoletij obvladoval tako rekoč ves svet. Evropske velesile, Španija, Francija, Anglija, Nizozemska, Nemčija, so do osamosvojitve kolonij po 2. svetovni vojni, vsiljevale svojo voljo po vsem svetu. Po 2. svetovni vojni, zlasti pa po razpadu Sovjetske zveze, je štafeto globalne dominacije prevzela Amerika, ki je uvedla nekakšen neokolonializem, ki v bistvu še vedno temelji na plenilski ekonomiji, vendar v bolj sofisticirani obliki. Namesto direktnega vodenja držav prek vsiljene tuje upravne strukture, se to dogaja prek navidezno avtonomnega, a korumpiranega političnega razreda, korumpiranih medijev in korumpiranih nevladnikov, ki vsi skrbijo za interese globalnega plenilca namesto za nacionalne interese. Če države ni moč obvladati s subverzivnimi metodami, je lahko tudi vojaško napadena.
Z vzponom Kitajske in nastankom bloka držav Brics so se zadeve temeljito spremenile. Države Brics imajo približno polovico svetovnega prebivalstva in prav tolikšen delež svetovnega BDP. Ameriška gospodarska in vojaška moč sta relativno vse šibkejši. Toda Amerika se nikakor noče sprijazniti s spremenjenimi svetovnimi razmerami in svojo vedno manj odločilno vlogo v svetu. Še vedno hoče biti globalni hegemon in globalni plenilec.
Ker je gospodarstvo držav Brics doseglo in preseglo velikost gospodarstva zahodnih držav, se Amerika zateka s stopnjevanju pritiskov na druge države. Trump je sprožil carinsko vojno zoper ves svet. Poleg tega je vpleten v posredno vojno zoper Rusijo v Ukrajini, kot izraelski proksi je vpleten v izraelske vojne na Bližnjem vzhodu. na Daljnjem vzhodu stopnjuje voljaški pritisk na Kitajsko, v Južni Ameriki pa na Venezuelo.
Evropa kot vazal Amerike pokorno sledi zahtevam iz Washingtona, zlasti kar zadeva vojno v Ukrajini, odnosa do izraelskih vojn na Bližnjme vahodu in odnosa do Kitajske. Čeprav se Trump deklarativno umika iz vojne Ukrajini, dejanja tega ne kažejo. Tudi zagretost evropskih vazalov za nadaljevanje te vojne gotovo ni brez žegna Washingtona. Če bi Trump pritisnil na Rutteja, Leyenovo, Merza, Macrona, Starmerja in še koga, bi hitro obrnili ploščo. Toda vojna v Ukrajini je v interesu ameriškega finančnega in oboroževalnega sektorja, poleg tega se njeni ameriški strategi še vedno nadejajo, da bo Rusija klecnila, kar je bil glavni cilj širjenja Nata proti ruskim mejam in izzvane posredne vojne Amerike zoper Rusijo v Ukrajini.
Vojaška konfrontacija Zahoda z Rusijo, bližnjevzhodnimi državami, Kitajsko, zdaj Venezuelo in drugimi državami Brics se vrača Zahodu kot bumerang. Cene energije in surovin so se znatno povišale, prav tako cene industrijskih izdelkov.
EU in ZDA sta se v v zadnjih desetletjih v veliki meri deindustrializirali, zdaj se trend nadaljuje. Carinska in splošna ekonomska vojna s Kitajsko bolj škodi Zahodu kot Kitajski. Tudi vojna v Ukrajini škodi morda bolj Evropi in ZDA kot Rusiji. Slednja je namreč v iskanju alternative gospodarskemu sodelovanju z Zahodom dala pospešek sodelovanju držav Globalnega Juga in povezavi Brics. Dolar izgublja vlogo svetovne valute, nastajajo alternativni finančni in plačilni mehanizmi držav Brics in drugih držav Globalnega Juga, kar povzroča efekt izolacije Zahoda od ostalega sveta, namesto predvidene izolacije držav, ki jih Zahod smatra za sovražne.
Skratka, ameriški imperij in njegovi vazali rapidno izgubljajo nekdanjo vodilno svetovno vlogo. Vedno bolj se kaže, da Zahod bolj potrebuje ostali svet kot le-ta Zahod. Strategija, ki jo ubral Zahod, da bo z ekonomskim izsiljevanjem, subverzivnim delovanjem in vojaškimi sredstvi prisiljeval države v skladu z lastnimi interesi, ne deluje več.
Slovenija je del ameriškega imperija in nosi posledice njegovega postopnega propadanja. Ob nespremenjeni politiki Zahoda, ob vedno večji militarizaciji in relativnem ekonomskem nazadovanju, bodo stvari šle samo na slabše. Trend se bo lahko zaobrnil šele, ko bo Zahod, predvsem Amerika, spoznal, da je edina smiselna pot naprej mednarodno ekonomsko sodelovanje na enakopravni ravni, brez plenjenja, brez ekonomskega in političnega iziljevanja, brez subverzivnega delovanja, brez vojaške prisile. Ampak zaenkrat nič ne kaže na streznitev. Zahodu suvereno vladajo vojni dobičkarji in orožarskega in finančnega sektorja ter njim pridruženi plenilci.
Damijan blog, naslov:
“Nori nemški politiki, ki so uničili nemško gospodarstvo”
(glej graf)
JPROF. OHN MEARSJEMER, ameriški politolog:
“Igra se je pravkar spremenila in skoraj nihče tega ni opazil. Desetletja so svetu pripovedovali eno zgodbo: Rusija proti Natu, Vzhod proti Zahodu, demokracija proti avtokraciji. Toda kaj, če zgodba, s katero so nas hranili, sploh ni bila prava? Kaj, če je bila resnica skrita ne v naslovih in tekstih, ampak v tišini med vrsticami?
Profesor Jeffrey Sachs, eden najbolj spoštovanih ekonomistov in geopolitičnih analitikov sodobnega sveta, je pravkar objavil razkritje, ki pretresa zidove Washingtona in Bruslja. Njegovo opozorilo ne govori o tankih ali izstrelkih, temveč kaže na premik, ki je tako globok, da bi lahko na novo napisal celoten globalni red: od energije do valute, od zavezništev do ideologije.
Tla pod Zahodom se premikajo. To ni špekulacija, to ni neka zarota, ki se šepeta po obrobnih kanalih. Sachs ni tujec. Je človek, ki je svetoval vladam med padcem Sovjetske zveze, ki je delal z Združenimi narodi, ki je bil znotraj mehanizma svetovne moči. In ko takšen poznavalec začne zvoniti na alarm, mu posvetite pozornost. Opozarja, da to, kar se dogaja med Rusijo in Natom, ni to, kot se zdi.
Močni naslovi so motnja, površinski hrup, ki skriva globljo igro, ker medtem ko Zahod meri zmago v zemljevidih bojišč in političnih izjavah, Rusija igra popolnoma drugačno igro, ki bi lahko celotno Zahodno strategijo naredila zastarelo. Sachs trdi, da Moskovska prava poteza ni vojaško osvajanje, temveč pisanje novih pravil globalne ekonomije in moči.
Medtem ko se Pentagon osredotoča na ozemlje, Rusija na novo riše arhitekturo globalnega vpliva, ustvarja zavezništva, trgovinske poti in energetske sisteme, ki v celoti obidejo Zahod. In tukaj je šokantna resnica: deluje. Sankcije, namenjene uničenju Rusije, niso delovale. Rubelj se ni zrušil, gospodarstvo ni implodiralo.
Pravzaprav je tisto, kar naj bi Rusijo izoliralo, namesto tega prisililo, da postane bolj samozadostna, bolj povezana z nezahodnim svetom in bolj strateško pozicionirana, kot si je kdo v Washingtonu upal napovedati. Svet se premika in večina ljudi tega sploh ne vidi.
Ko je Zahod sprožil najobsežnejši paket sankcij v sodobni zgodovini, je bilo sporočilo jasno: uničiti rusko gospodarstvo, zlomiti njeno valuto in narediti stroške vojne nevzdržne. Analitiki v Washingtonu in Bruslju so napovedovali propad. Govorili so nam, da bo rubelj padel na nič, da bo Moskva bankrotirala, da se bodo navadni Rusi dvignili v jezi, toda propada ni bilo.
Da, sankcije so bolele, a ne na način, kot je Zahod pričakoval. Namesto da bi se zlomila, se je Rusija prilagodila, in ta prilagoditev je razkrila nekaj veliko pomembnejšega: svetovna struktura moči se spreminja. Predpostavka, da so zahodni finančni sistemi nezlomljivi, da je dolar za vedno nedotakljiv, se je ta mit začel rušiti.
Profesor Sachs pojasnjuje, da je Rusija tiho preživela leta, ko se je pripravljala na ta scenarij. Medtem ko je Zahod slavil globalizacijo kot neustavljiv triumf, je Moskva zgradila vzporedne sisteme. Poglobili so vezi s Kitajsko, ne le kot stranko, ampak kot strateškim partnerjem v financah, tehnologiji in trgovini. Okrepili so povezave z Indijo, demokracijo, ki je zavrnila pridružiti se sankcijam, in se obrnili na Afriko, Latinsko Ameriko in Azijo – narode, ki predstavljajo večino svetovnega prebivalstva in velik del njegove prihodnosti. To je temelj nove realnosti, ki je Zahod ne nadzoruje.
Globalno gospodarstvo se deli na dva sistema: enega pod ameriškimi pravili in drugega, ki ga vodijo države, ki po njih ne želijo več živeti. Tako imenovani preostali svet ne sledi več ukazom, gradijo nekaj novega. In tukaj Sachsovo opozorilo postane smrtno resno: naslednja poteza Rusije ni povezana s tanki ali izstrelki, gre za dolar. Orožje, ki je zgradilo ameriški imperij, je zdaj izpodbijano na načine, ki jih nismo videli od druge svetovne vojne. Skoraj 80 let so ZDA uživale tisto, kar ekonomisti imenujejo pretiran privilegij, ker se globalna trgovina ceni v dolarjih. Amerika lahko tiska denar za plačilo svojih dolgov, ustvarja deficite, ki bi uničili druga gospodarstva, in financira vojsko, večjo od naslednjih 10 držav skupaj.
Toda kaj se zgodi, ko države prenehajo potrebovati dolar? Kaj se zgodi, ko se nafta prodaja v juanih, rupijah ali rubljih? Kaj se zgodi, ko se trgovinski sistemi oblikujejo zunaj ameriškega nadzora? To ni majhna sprememba, to je tektonski premik in že se dogaja. Države BRICS – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika – ustvarjajo nove sisteme za trgovino in poravnavo. Pridružujejo se jim narodi, kot so Savdska Arabija, Iran in Egipt.
Če bo samo polovica teh držav uspela zaobiti dolar, se bodo ameriški gospodarski temelji začeli krhati. Imperij valute se začne tresti. Medtem ko je zahodni mediji obsedeni z dnevnimi posodobitvami z bojišča – vsakim napadom drona, vsako protiofenzivo, vsako spremembo zemljevida – Rusija izvaja načrt, ki nima nobene zveze z osvajanjem ozemlja. Ne gre za to, koliko kilometrov je pridobljenih, gre za to, koliko sistemov je zamenjanih. Profesor Sachs to imenuje tiha revolucija, preobrazba globalne moči, zgrajena z energijo, trgovino in časom. Medtem ko zahodni voditelji slavijo kratkoročne uspehe, Moskva gradi temelje nečesa dolgoročnega, nečesa, na kar NATO ni bil nikoli pripravljen, nikoli ni simuliral, si nikoli ni zamislil.
Prva fronta te tihe vojne je energija. Ko se je Evropa odločila prekiniti dobavo ruskega plina, je verjela, da zadaja usoden udarec. Namesto tega je rano zadala sebi. Rusija se ni zrušila, preusmerila je plinovode, ki so nekoč tekli na zahod, zdaj tečejo na vzhod. Energija, ki je bila nekoč namenjena Nemčiji, zdaj poganja Kitajsko, Indijo in rastoča gospodarstva Azije. Evropa pa se je znašla pri plačilu trojne cene za ameriški utekočinjeni plin. Stroški energije so tako visoki, da se tovarne v Nemčiji, nekoč motor evropske blaginje, zapirajo ali selijo v tujino.
Jeklo, kemikalije, proizvodnja – vsi stebri povojne evropske moči se krhajo pod lastnimi politikami. In tako se postavlja vprašanje: kdo je v resnici izgubil energetsko vojno? Dobavitelj, ki je našel nove kupce, ali stranka, ki je uničila lastno industrijsko bazo? Medtem ko si Zahod čestita za izolacijo Rusije, se je Moskva ponovno postavila kot energetska hrbtenica globalnega Juga, dela sveta, ki dejansko raste.
Kitajska, Indija in na desetine drugih držav so zdaj odvisne od Rusije za gorivo svoje prihodnosti. To ni izolacija, to je ponovna iznajdba. Sachs opozarja, da je ta preobrat več kot ekonomski, je civilizacijski premik. Rusija in njeni partnerji oblikujejo svet, kjer zahodni vzvodi – moč sankcioniranja, pritiska, nadzora – preprosto ne delujejo več. Gradijo ekosistem, kjer preživetje ni odvisno od odobritve Washingtona ali Bruslja. In v tem tihem premiku se dogaja nekaj globokega: povojni red, sistem, ki je Ameriko naredil bogato in močno, se počasi krha, ne z vojno, ampak z načrtom, s potrpežljivostjo, s strategijo.
In kot pravi Sachs, Zahod se še vedno ne zaveda, da že igra obrambo. Desetletja je bil celoten Natov priročnik zgrajen na predvidljivosti, rdečih črtah, odvračanju, ravnotežju. Vsi so razumeli pravila. Toda Rusija jih je na novo napisala. Po mnenju profesorja Sachsa Moskovska nova vojaška doktrina ne sledi več zahodni logiki. Ne gre za postopno stopnjevanje ali politično signaliziranje, gre za odvračanje z nepredvidljivostjo.
V tej novi strategiji Rusija ne čaka, da bo stisnjena v kot. Signalizira, da se določene vrste zahodnega vpletanja, tudi s posredno podporo, obravnavajo kot neposredna vojna dejanja, in njihovi možni odgovori zdaj vključujejo ukrepe, ki so bili nekoč nepojmljivi. Govorimo o taktičnem jedrskem orožju, ne kot obupni zadnji možnosti, ampak kot šokantni potezi za ponastavitev strateške šahovnice, če bo potrebno. Zdaj nihče ne verjame, da si Rusija želi jedrske vojne, toda tisto, kar Sachs pravi in kar večina zahodnih voditeljev noče priznati, je, da je Moskva pripravljena sprejeti tveganja, ki jih mi nismo. Na novo so opredelili prag sprejemljive nevarnosti in to spremeni vse.
To Sachs imenuje strategija Zahoda v spanju: stopnjevanje brez premisleka, provokacija brez usmeritve. Vsakič, ko gre kaj narobe v konfliktu, vsako novo ogorčenje ali neuspeh, se Zahodne vlade čutijo pod pritiskom, da nekaj storijo, kar običajno pomeni pošiljanje več orožja, uvedbo več sankcij ali več izjav o moralni odločnosti, vendar brez kakršnega koli smiselnega končnega cilja. Ali poskušamo osvoboditi vsa okupirana ozemlja? Ali poskušamo trajno oslabiti Rusijo? Ali si prizadevamo za spremembo režima v Moskvi?
Zdi se, da nihče ne pozna odgovorov, in vendar nas vsak nov korak globlje zaklepa v pot brez jasnega cilja. Medtem je ruska doktrina brutalno preprosta: vzdrži, prilagodi se in preživi. Sachs opozarja, da je to točka, kjer se emocionalna politika Zahoda sreča z rusko strateško potrpežljivostjo. Ena stran se odziva na naslove, druga se odziva na zgodovino. Rezultat: stopnjevanje brez strategije in tveganje brez odgovornosti. To je vrsta nevarne napačne presoje, ki jo naredijo imperiji, ko verjamejo, da so nepremagljivi, ko moralna gotovost nadomesti vojaško jasnost, ko ogorčenje nadomesti diplomacijo.
Sachs ne brani Rusije, diagnosticira stanje. Opozarja, da največja grožnja Zahodni varnosti ni tisto, kar bo Rusija naredila naslednje, temveč tisto, kar bomo mi naredili sami sebi, ko jo poskušamo ustaviti, ne da bi razumeli njeno igro. In to nerazumevanje, pravi, bi lahko bila najdražja napaka 21. stoletja. Govori o propadu Evrope, ne misli na vojaški poraz, misli na ekonomske posledice. Opozarja na nekaj, kar je le malo zahodnih politikov pripravljenih povedati na glas: največja žrtev ukrajinskega konflikta ni Rusija, temveč Evropa.
Pred letom 2022 je evropski gospodarski model temeljil na dveh stebrih: poceni ruski energiji in odprti globalni trgovini. Ta kombinacija je desetletja poganjala nemško industrijo, francosko kmetijstvo in evropski model blaginje. Ko so plinovodi Nord Stream eksplodirali pod še vedno nejasnimi okoliščinami, je ta temelj čez noč izginil. Sachs to imenuje samomor evropske konkurenčnosti. Cene energije so se potrojile. Tovarne v Nemčiji so se začele zapirati. Tovarne gnojil, kemična industrija in proizvodnja jekla so se začele seliti, ne v Vzhodno Evropo, ampak v Združene države, kjer je bila energija cenejša in subvencije so čakale. Gre za tiho migracijo industrijske moči iz srca Evrope čez Atlantik.
Washington zmaguje dvakrat: politično, tako da ohranja Evropo odvisno, in ekonomsko, tako da absorbira njene industrije. Sachs tega ne opisuje kot zarote, imenuje jo posledica. Zahod je poskušal kaznovati Rusijo, a sankcije so se odbile in Evropo odrezale od lastnega ekonomskega kisika. Medtem je Rusija preusmerila svoj izvoz na Kitajsko, Indijo in globalni Jug. Svet ni izoliral Moskve, ampak se je ponovno uravnotežil okoli nje. Sachs ugotavlja, da zahodni analitiki še vedno govorijo o redu, ki temelji na pravilih, vendar se je preostali del planeta že premaknil naprej.
Energetski zemljevid je bil na novo narisan. Evropa, nekoč gospodarsko jedro Zahodnega sveta, je zdaj ujeta med dvema silama: pragmatično Rusijo in oportunistično Ameriko. In kar je še huje, pravi Sachs, je evropska moralna aroganca. Elite EU še vedno govorijo, kot da je leto 1999, pretvarjajoč se, da lahko moralna predavanja nadomestijo industrijsko politiko in poceni plin. V resnici opazujejo, kako se njihova gospodarstva krhajo, medtem ko se pretvarjajo, da je vse del plemenitega boja za demokracijo. Sachs to imenuje moralno gledališče, ki nadomešča strategijo, in to stane celino njene prihodnosti.
Gospodarski podatki govorijo glasneje kot govori. Industrijska proizvodnja v Nemčiji je močno padla, javni dolg narašča in politično zaupanje se zmanjšuje. Kmetje protestirajo v Franciji, tovornjakarji blokirajo avtoceste na Poljskem. EU govori o enotnosti, a njeni ljudje so izčrpani. Sachs trdi, da se tako veliki sistemi razkrajajo, ne z eksplozijami, ampak s tiho izčrpanostjo. Imperij ne pade v bitki, pade v temi. In medtem ko se Evropa trudi, da bi ohranila prižgane luči, se svet premika naprej brez nje. To pretresa staro zahodno miselnost v njeno jedro: preostali del sveta ne potrebuje več dovoljenja, da bi se dvignil.
Vir: YouTube video: NATO’S WORST NIGHTMARE — Russia’s Next Move Shocks the World| Mearsheimer responds
Zahod prikazuje Rusijo kot državo, ki hoče restavrirati nekdanji sovjetski imperij in zasesti Evropo, kar ne zdrži preverbe dejstev niti logične analize. To, kar Rusija počne, je po Sachsu v resnici globalno prestrukturiranje gospodarske in vojaške moči ter geopolitičnega vpliva na škodo Zahoda in v korist Globalnega juga.
Zahod žrtvuje Ukrajino za svoje geopolitične cilje, a si dejansko ekonosmko in geopolitično dolgoročno škodi. Rusija se tudi žrtvuje v ukrajinski vojni, a dosega dolgoročne globalne geopolitične uspehe, saj je dala nov polet državam Brics in sploh državam Globalnega Juga, ki so bile dobesedno stoletja pod zahodno peto, da bi se zdaj končno pojavila luč na koncu predora. Tega preporoda ponižanih in razžaljenih ne more nihče več ustaviti.
Še leto ali dve in Merika in zahod z njo. bo šel rakom žvižgat.
That’s what your thinking!
@Rokomavh
Tolk ste že star in izkušen, da bi lahko vedeli, da se je treba z našimi forumskimi vseznalci tu pa tam pohecat.
🤗
Preverljive številke in preverljive primerjave gospodarskih, davčnih in socialnih gibanj med primerljivimi državami EU
ne zanimajo in ne brigajo ne slovenske aktualne vlade (z vsemi ministrstvi in z vso preobsežno ter birokratsko odtujeno državno administracijo)
in ne njihovih “depolitiziranih” medijskih lakajev ter aktivističnih maserjev in dreserjev javnega mnenja v osrednjih in najvplivnejših medijih v državi.
Rezultati “gasilsko” odzivne in kratkoročno konfuzne ter samovoljno muhaste
in strateško brezciljne gospodarske, prometne, energetske, prehranske, davčne, socialne, varnostne …. politike aktualne samopašne diktature “golobnjaka svobode”
so vidni dobesedno na vsakem koraku po Sloveniji,
kjer nas v vseh smereh in na vseh prometnicah ovira ter časovno in finančno izčrpava neskončno število drobnih, začasnih in delnih prometnih zapor,
kjer na deloviščih komaj kdaj lahko opazimo kak delujoči delovni stroj in kakega akcijsko aktivnega delavca,
v urgentnih zdravstvenih centrih,
ki po sili katastrofalnih razmer v “raztrgani mreži” javnega zdravstva
“na etični pogon” razrešujejo sramotno ne-dostopnost in številčno ne-zadostnost
primarne ravni socialistično-malikovanega državnega/javnega zdravstva,
v urbanih središčih in na podeželju,
kjer prevzemajo skrajno destruktiven vpliv na vse slabše družbene razmere
praviloma ne-nadzirane in ne-sankcionirane
organizirane (domače in mednarodne) kriminalne združbe tihotapcev z orožjem, mamili in nezakonitimi migranti, zvodnikov in “profesionalnih” izterjevalcev in nasilnežev,
ki spreminjajo RS iz ustavno deklarirane “vladavine prava”
v dejansko in vsem vsiljeno vladavino brezpravja, ne-urejenega družbenega kaosa ter ne-brzdanega kriminala domačih in mednarodnih omrežij, klanov in mafijskih združb.
To temo smo obdelali že lani.
Euractiv poroča:
podjetja po EU propadajo zaradi visokih cen energije, ameriških tarif, militarizacije in konkurence Kitajske.
Posledica vseh negativnih dejavnikov v EU, je padec tujih naložb – investicij, ki so danes na zastrašujočem devetletnem dnu.
Sankcije, zaradi katerih se je EU odpovedala poceni energiji, so samo delček vzroka.
Največji, o katerem se ne govori je ta, da je EU izgubila 160 milijonski ruski trg.
Če podjetja nimajo komu prodati, po drugi strani pa si predrag, firma propade.
Lani smo to obdelali, ko začne gospodarstvo velikih držav, na čelu z Nemčijo padati, to najbolj občutijo majhne države kot je Slo. Če je v Nemčiji 2, je pri nas 4.
Tko, da to ni nič novega.
Drugič pa: v izračunu je alkohol, tobak, hoteli…, brez tega navaden državljan preživi.
Sankcije delujejo !
Ljudem je treba dati bruto-bruto plače, kar pomeni na slabih 2500 eur povprečne bruto plače v Sloveniji še 1/6 oz. slabih 2900 eur mesečno, pa naj si ljudje sami plačujejo pokojnino, zdravstvo in vse ostalo.
Potem bodo videli, kako je država potratna, kako jim jemlje denar iz rok, dobesedno in bodo na volitvah lažje izbirali, ali bicikl proletariat, ki bi rad živel kot Tito na račun vedno večje jugo tipa bede in rekordne inflacije, ali kakšno drugo opcijo, pred volitvami pa bomo končno začeli politike spraševati o realnih problemih in rešitvah, namesto o Dražgošah in Hudi jami.
V hipu se bodo razblinile ideološke pravljice tipa javno zdravstvo, javno zdravstvo bo državna kot zasebna bolnica, enako zasebni zdravnik ne bo več socialistični tabu, kaj bo kdo izbral, bo zgolj njegova odločitev, pri vplačanih 5 milijardah eur letno ne bo več nobenih čakalnih vrst, vsak se bo čim bolj potrudil zate, povsod odprta vrata, ti pa izberi, enako javno šolstvo in vse ostalo, državno ali zasebno, tvoja odločitev, vsak se bo čim bolj potrudil zate, .. končno tudi politika.
Inflacija je v Mafijski Republiki Butaliji tretjerazredna tema.👍
#svaštapičkarodiidupeposeresamoparaneće
Ponavadi ne komentiram pri avtorju. Milo rečeno ne maram njegovega poročanja. To se samo potrdi v uvodu…. modrovanje o razlogih za romsko problematiko.
Oče, sin, brat, mož, res vzoren državljan je moral umreti. Prav je, da imamo nekaj spoštovanja. Če ga premoremo, seveda. So tudi osebki brez tega.
Kur shqiponjaja dykrenare shqiptare Janezi Jansha ishte në pushtet, rridhte mjalti dhe qumi!
pomagajmo bolnim
@Marko skače
Kdo vam brani ?
Sam fprašam. 🙂
Hvala Bogu, da smo v EU in v evro območju! Če ne bi bili nikjer, bi imeli zelo hudo inflacijo. Posebno s takimim vladami, kot je golobova.
Avtor govori o drobtinah, to ni še nič, šele začelo se je vse dražiti, kar je vse posledica da smo najboljši prijatelji ZDA in lahko kupujemo njihove energente po prijateljski ceni.
Kakor je že Kissinger ugotovil: biti sovražnik Amerike je slabo, biti njen prijatelj pa usodno.
Daj ne bluzit. Velja borzna cena.
..ja in borzna cena je odvisna… pazi zdaj ! .. od dragih energentov iz ZDA