Obdavčitev normiranih s. p., torej samostojnih podjetnikov, ki pripravijo davčni obračun na osnovi dejanskih prihodkov ter normiranih odhodkov (“normiranci”), je zadnja leta pogosto predmet obravnave. Ministrstvo za finance ugotavlja, da je ta segment davčnih zavezancev obravnavan davčno bistveno ugodneje glede na druge segmente zavezancev in zato zaostruje pogoje. Podjetniški sektor pa temu nasprotuje in dokazuje, kako to poslabševanje pogojev ubija podjetniški duh in gospodarsko pobudo. Vemo, da imamo poleg “normirancev” tudi samostojne podjetnike, ki vodijo poslovne knjige, ki poslujejo po principu dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov (v tekstu jih poimenujem “redni” s. p.). Le-ti naredijo davčni obračun glede na dejansko ustvarjeni zaslužek, normirancem pa se prizna določen znesek stroškov brez dokazovanja njihove višine. Slednji obračun je zato bistveno bolj enostaven, kar je ena od njegovih prednosti.
V tem kontekstu smo lahko pred dnevi prebrali članek davčnega strokovnjaka Ivana Simiča, ki je primerjal višino obdavčitev normiranih in rednih s. p. in ugotovil, da normiranci plačajo celo dvakrat večji znesek dohodnine v proračun kot redni s. p.. To naj bi se razumelo, da so normiranci celo bolj obdavčeni. Na osnovi tega podatka enostavno zaključi, da ni potrebe po dvigu davčne obremenitve pri t. i. normirancih.
Poslabševanje pogojev obdavčitve normirancev v letu 2025 seveda ni pozitivno sprejeto. Kot en izmed argumentov o nepotrebnosti zaostrovanja davčnih pogojev je dejstvo, da so samostojni podjetniki normiranci lani plačali 171 mio EUR dohodnine, s. p., ki vodijo poslovne knjige po dejanskih stroških, pa 86 mio EUR. Vendar ta razlika ne pomeni, da so zato normiranci bolj obdavčeni. Za bolj korektno oceno o višini in primernosti obdavčitve je potrebno pogledati podatke o poslovanju obeh skupin samostojnih podjetnikov podrobneje.
Najprej navedimo o kakšnem številu podjetnikov se sploh pogovarjamo. Na spodnji sliki je prikaz gibanja števila samostojnih podjetnikov in sicer ločeno za normirance in redne s.p.. Kot vidimo, ostaja število rednih s.p. zadnja leta stabilno, celo z rahlim trendom upadanja, število normirancev pa se je od leta 2019 povečalo za polovico na trenutno 90 tisoč posameznikov. Poenostavljena oblika vodenja poslovanja vsekakor daje prednost takšni organiziranosti podjetnika, najbrž pa precej prispevala ugodnejša davčna obravnava.
Na spodnji tabeli prikazujem nekaj podatkov o poslovanju s. p., ki vodijo poslovne knjige. Ti podjetniki vnesejo v poslovne knjige poleg prihodkov tudi vse stroške, ki bremenijo poslovanje, razlika pa je zaslužek oz. podjetnikov dohodek. Kot prikazuje tabela, je tem podjetnikom lani od 6,6 milijarde EUR prihodkov ostalo 795 mio EUR (12 %) dohodka od česar so plačali še prispevke in dohodnino, tako da so na koncu neto zaslužili 429 mio EUR.
Poslovanje smo razdelili po višini podjetnikovega neto dohodka in kar 72 % podjetnikov je s svojo dejavnostjo zaslužilo manj kot znaša minimalna plača, torej manj kot 1.000 eur mesečno. Ta skupina je po plačilo prispevkov v povprečju zaslužila le 230 neto EUR mesečno in zaradi nizkih prejemkov, dohodnine niti ni plačala. Nato imamo še okoli 7 tisoč podjetnikov, ki so zaslužili med minimalno in povprečno plačo in le šestina vseh samostojnih podjetnikov, ki vodijo knjige, je prikazala neto prejemke nad 1.500 EUR mesečno. Ta skupina podjetnikov je tudi edina plačala še dohodnino.
Med 50 tisočimi samostojnimi podjetniki, ki vodijo poslovne knjige, imamo torej samo 7.500 podjetnikov, ki s svojo dejavnostjo zaslužilo toliko, da plačujejo dohodnino (860 eur povprečno mesečno), vsi preostali izkazujejo toliko stroškov poslovanja, da dohodnine ne plačajo. Tu se verjetno postavlja predvsem vprašanje kako pravzaprav teh 70 % podjetnikov preživi, če ne zasluži niti minimalne plače.
Vsaj kot sledi iz njihovih letnih izkazov poslovanja. Bralcu je seveda prepuščeno, da si ustvari svojo oceno, kako verodostojni so ti finančni izkazi, a najbrž je upravičen dvom, če je pretežni del podjetnikov res posloval tako slabo. Drži, da se marsikdo najbrž ukvarja z lastno dejavnostjo, ker nima druge priložnosti, a veliko jih verjetno ne izkazuje vseh prihodkov ali pa evidentirajo kake dodatne stroške, da imajo tako slabe izkaze ter zaslužek. Vsekakor pa so ti rezultati poslovanja težko ustrezno merilo za oceno višine obdavčitve normiranih s. p..
Metodološko imamo na to primerjavo lahko pripombe, da pri normirancih gledamo skupne prihodke, pri rednih pa samo podjetnikov dohodek. A če pogledamo strukturo podjetnikov po dejavnostih, opravlja večina normirancev razne storitvene dejavnosti, kjer stroškov večinoma nimajo in njihov prihodek je v veliki meri tudi zaslužek. Najbrž bi tudi oni lahko evidentirali kakšne stroške in z njimi znižali davčno osnovo, če bi vodili poslovne knjige, a vemo, da je takšnih stroškov realno bolj malo. Če pogledamo zadnjo skupino največjih podjetnikov (nad 50 tisoč prihodkov/dohodkov), so normiranci ob enakem povprečnem zaslužku plačali bistveno manj dohodnine kot redni s. p..
Glede na navedene podatke bi torej težko trdili, da je obdavčitev normiranih samostojnih podjetnikov celo višja od podjetnikov, ki vodijo knjige, samo na osnovi podatka, da so pač normiranci skupaj plačali več dohodnine. Razlogi za razlike v višini plačane dohodnine so v strukturi in vrsti prejemkov ter seveda v načinu obdavčitve. Podjetnikom, ki lahko upravičijo več stroškov ali lahko del prejemkov tudi ne prikažejo, je ugodneje voditi poslovne knjige, ostalim pa je ugodnejša pavšalna obdavčitev z normiranimi stroški. Zaradi tega se število normirancev kljub zaostritvi davčnih pogojev še vedno povečuje, čeprav počasneje.
Denimo, da nekdo opravlja delo katerega vrednost je 7 tisoč eur mesečno. Ker gre za strokovno, osebno delo, so s tem povezani manjši stroški, denimo tisoč eur mesečno (za pisarno in kake materialne stroške). V koloni ena na zgornji tabeli je struktura stroškov dela, če bi takšno delo plačali v obliki redne plače. Ob bruto plači 6.029 eur (razlika do 7 tisoč so prispevki na bruto plačo), bi bil neto prejemek te osebe 3.524 eur, približno polovica skupnega stroška dela. In to je najbolj običajen način plačila v podjetjih, večjih ali tudi manjših.
Seveda pa se manjši podjetnik, ki ima svoj d.o.o. lahko odloči, da si izplača nižjo plačo (primer 3.000 eur bruto – kolona dve), razliko do skupnega zneska 7 tisoč eur pa v obliki dividend (tu imamo potem davek na dobiček in na dividende kot je prikazano v koloni tri). Od skupnega stroška 7 tisoč eur bo ob takšni strukturi izplačila posameznik prejel 3.973 eur neto mesečno ali 450 eur oz. 13 % več kot če si celotni znesek izplača kot plačo. Takšna varianta je nekaj bolj ugodna za podjetnika, ki lahko izbira takšen način izplačila, za ostale zaposlene to pač ni možno.
V koloni 5 pa imamo opcijo, če si ob 3 tisoč bruto plače dodatni zaslužek do skupnih 7 tisoč eur vrednosti njegovega celotnega dela, posameznik izplača preko normiranega s.p.. To je sicer redkeje izvedljivo, ker bi le redki zaposleni lahko del svojega celotnega dela izplačevali na ta način. Imamo pa seveda veliko zaposlenih, ki imajo priložnost dodatnega zaslužka z dodatnim delom izven redne zaposlitve (varianta C – kombinacija plače in normiranega s.p.), kar potem realizirajo preko normiranega (popoldanskega) s.p. Denimo, da je tudi v tem primeru skupni strošek celotnega njegovega dela 7 tisoč eur (plus tisoč eur za pokritje materialnih stroškov), le da mu v tej kombinaciji ostane neto 4.856 eur neto ali kar 1.333 eur (38 %) več kot če bi vse to zaslužil preko redne plače. Takšno nižjo obdavčitev seveda lahko tolmačimo tudi kot neko dodatno angažiranje osebe v popoldanskem času zaradi česar ni prav, da bi bil obdavčen kot je redna plača – a nekdo, ki opravi delo v isti vrednosti v nekem podjetju, dobiva pač omenjenih 1.333 eur na mesec manj.
Na koncu pa imamo še dve opciji, če oseba to delo opravlja v obliki samostojnega podjetnika. Najprej v koloni 7 samostojni podjetnik, ki vodi poslovne knjige in če bi korektno prikazal stroške (ne da bi vključil mednje vse kar bi bilo možno) in prikazal enakih 7.000 eur podjetniškega dohodka, bi bil njegov neto prejemek na koncu 4.167 eur ali 18 % več kot če bi celotni znesek dobil kot redno plačo. Takšni podjetniki praviloma plačujejo nižje socialne prispevke, a to ne vpliva na njegova upravičenja pri zdravstvu, pokojnina pa je tako omejena navzgor.
Zadnja varianta E v koloni 8 pa prikazuje še opcijo, da bi se podjetnik odločil za normirane stroške (ne dejanske kot v primeru variante D). Pri tem je upoštevano, da ima dejansko še 1.000 eur stroškov in se zato pri obdavčitvi upošteva skupni prihodek 8.000 eur. Neto prejemek ob enakem strošku dela bi bil podoben kot v kombinirani varianti (C) rednega in popoldanskega dela, torej okoli 37 % več kot redna zaposlitev s polno plačo.
Seveda imamo glede teh izračunov lahko veliko zadržkov in vse opcije razumljivo niso uporabne za vse zaposlene. Če nekomu podjetje namenja 7.000 eur bruto stroška dela, je to lahko samo v obliki plače. Če pa gre za družbo v lasti posameznika, pa si ta lahko del prejemkov izplačuje tudi v obliki dividend, kar je davčno ugodneje in kar seveda veliko podjetnikov tudi prakticira. Če pa nekdo za dodatno delo izven firme denimo zasluži 40 tisoč eur letno, pa bo davčno bistveno ugodneje obravnavan, če to fakturira kot normirani samostojni podjetnik. Tudi tu imamo sicer precej omejitev in potrebno je izpolniti določene pogoje, da lahko dodatno delo opravljamo preko normiranega s.p., a če bi te osebe danes opravljale to delo v obliki redne ali povečane plače je nesporno, da bi bila davčna bremena bistveno višja. Zaradi tega se je v zadnjih letih tudi tako močno povečalo število tovrstnih podjetnikov.
Namen tega teksta je bil torej prikaz, da je bila obdavčitev dela preko instituta normiranega samostojnega podjetnika bistveno ugodnejša kot obdavčitev rednih plač.
Zaradi tega je najbrž ministrstvo za finance tudi zaostrilo pogoje obdavčevanja teh prejemkov, ki pa bodo tudi po novem v letu 2025 še vedno ugodnejši kot je obdavčitev plač. Temu seveda sledi standardni komentar, da so pač plače preveč obdavčene, kar se seveda lahko strinjamo. A tak komentar ne daje odgovora, kje potem zbrati denar za zdravstvo, pokojnine in ostale socialne prejemke prebivalstva. Vsekakor tu ne bo veliko pomagal davek na premoženje, če bomo kdaj zbrali pogum za uvedbo. Tega davka bo največ 300 ali mogoče 500 mio EUR, preko plač pa zberemo več kot 12 milijard. Podobne dileme imamo z visoko obdavčitvijo najvišjih prejemkov, ko okoli 7 % najbolje plačanih prispeva preko četrtine vseh dajatev od plač. Kdo naj bi plačeval namesto njih – srednji sloj, tisti z najnižjimi plačami? Na žalost bistvene spremembe niso izvedljive, če želimo zadržati obstoječi nivo socialne države.
Razumljivo pa podjetniki s temi korekcijami niso zadovoljni in na različne načine dokazujejo, kako je sedaj institut normiranega s. p. davčno neugoden in omejuje podjetniško pobudo, s čemer pa bi se glede na podatke težje strinjali.
Manj je več – vedno je potrebno iskati optimum, torej da se ne razmišlja kako se izogibati davkom ampak kako bolje in več narediti.
Ker je že govora o gospodarstvu in ekonomiji, imam vprašanje za g. Kordeža, ki ima dostop do podatkov in ekonomiste.
Ali je dobiček preloženega tovora koperske luke VEČJI,
kot znašajo stroški popravila avtocest od Kopra do Šentilja ali Bregane in Karavank, ki jih povzročajo milijoni tovornjakov.
V to še prišteti investicije raznih drugih tirov zabeljenih s korupcijami..
Zraven sodijo še :
onesnaževanje okolja,
dnevno povzročanje nesreč in s tem
ustvarjanja zastojev,
zasedli pa so en pas..
S širitvijo luke, se na drugi strani višajo stroški za državo, oz, davkoplačevalce.
Koliko ima Slovenija od vsega tega prepeljanega tovora, ki tlači državo, razen stroškov, uničevanja okolja in nenazadnje slabe volje prebivalstva ?
Ali se je to sploh kdo vprašal ???
Ker je tema gospodarska in sem ravno prebral, da je upad gradbeništva v Q1 več kot 6% in da država nima načrta investicij – država očitno vzdržuje gradbeništvo in baroni so sami bogataši, zato bo BDP upadel…
V dokumentu tudi piše, da bi morali graditi več stanovanj….
Pa sem si vzel 5 minut in pregledal podatke na SURSU. Bom kratko povzel – v državi je 864 tisoč stanovanjskih objektov – od tega je 173.000 nezasedenih – FUCK. Zakaj potem gradimo?? Drugo dejstvo – z vsakim merjenjem se zmanjšuje število oseb, ki so prijavljene na posameznem objektu. In še podatek – da se število prebivalcev Slovenije niti približno ne povečuje v odnosu na število novozgrajenih stanovanjskih objektov…
Mi lahko velečastna gospoda razložita fenomen potrebe po novih stanovanjih. Jih torej gradimo – ne za ljudi – ker s pravo prerazporeditvijo bi vse potrebe lahko zadovoljili z že obstoječimi objekti – temveč predvsem, da ustvarjamo. Da se dela in da se denar obrača in da … Bi ne šlo iznajti nek nov model ekonomije, ki ne bi temeljil na rasti (Rast je tako le inflacija in nenehno izmišljanje novih produktov, ki le polnijo police… Osnovne potrebe ljudi so bile zadovoljene že 100 let nazaj in še bolj nazaj – vsaj tako opisujejo pisatelji razmere – se je pilo, jedlo, so potovali, smučali, bili na morju – pojdite na Brione in preberite, kako so uživali v začetku 20 stoletja… ) Nekaj bo treba spremeniti!
Večina teh “nezasedenih” stanovanj, so “investicije v nepremičnine”, kot v zlato itd.
Še to se pozanimaj: še preden se zapiči lopata, kupci pri investitorju že rezervirajo stanovanja glede na načrt.
Nekateri jih imajo desetine…
Ce je tako, potem je SLO res edinstvena dezela. Nikjer drugje nihce ne zgradi stanovanja zato, da bi stalo prazno in neuporabljeno.
Sicer pa se v SLO itak ne splaca graditi za oddajanje. Ni racunice.
Glede 180.000 praznih stanovanj in zgornjega komentarja: ta stanovanja niso v Ljubljani, ampak v Dupleku in so prazna zato, ker so mladi odsli v Ljubljano, stari so pa umrli.
Je pa tudi res, da gre za detajle. Npr. V naselju Stanezice je bila dolga leta stara in markantna kmecka hisa namenoma prazna, ker je niso hoteli obnoviti dokler se ni podrla. Potem je nek nadobudni investitor podrl ostanke in zgradil nek konstrukt iz betona, stekla in nerjavecega jekla, celo parcelo sredi vasi pa dobesedno zabetoniral. No, sedaj zadeva samuje, ker tega nihce noce. Obcinar, ki je izdal tako gradbeno dovoljenje, je edini, ki ima profit. Krajani pa itak nimajo nobene besede odkar so jim ukinili krajevno skupnost.
Daj ne bluzi, kam bom jaz vlagal denar te “en drek” briga.
Slovenija (beri Alica) v čudežni deželi,
Slovenija je tako napredna država, da imamo vse predispozicije za novo davčno reformo in predlogom sprejetja zakona o davku na korupcijo.
Kot je veliko pisanega, v komentarjih o prestižnih avtomobilih. Na primer v Italiji, če si lastnik tovarne LEGALNO kupi dober prestižni avto, ga v naslednjih mesecih obišče Guardia di Financa in malo počesajo skozi fascikle poslovanja, da se prepričajo ali je vse tako, kot mora bit!!
Imamo pa najbolj hrabrega ministra za finance, kateri hodi po svetu , prosit za mednarodna posojila, katerih lastniki bank so gospodje, Izraelskega rodu. Ali bo uspešen, prepuščam času!
(izraelskim lastnikom bank Slovenija ni uvedla embarga) 🙂
Tako so dobri tej financerji v Sloveniji, da bo kmalu imela Javna uprava, večji prihodek , kot gospodarstvo…. zanimivo..prihajajo volitve!
Imamo glavnega moža vlade, kateri je dnevni LAŽNIVEC in seveda uničevalec NAŠE države!
Kdo ve, robipolitične točke nabira z dnevnimi zavajanji, z Izraelom, pa z 2000 dekami za Palestince ( tam je sedaj res zelo mrzlo) pa kje so una padala ki jim je obljubljal… SAMA LAŽ IN ZAVAJANJE!
Slovenija se nam pa ruši, BDP, ugled v tujini…. ampak nič to bo robertinjo pometel in zgladil PA LE S TINO, namreč, medijske najave poroke dveh golobčkov, tudi to zna biti mit zlagane poroke?
plod nutrij in goloba … to je lahko le leteča podgana? Vsak lahko preveri tole informacijo na uradu za nove priseljence 01 244 21 88
Pa lep dan Slovenija
To pisanje je tako bedno , da ni vredno komentarja.
Prebral sem nekaj zanimivih komentarjev, a je resnica veliko bolj preprosta. Citiram izsek…
“(Če pogledamo v širši svet, je jasno, da so države, ki se izogibajo visokemu obdavčevanju, tiste z najboljšimi gospodarskimi rezultati. Tudi majhne države, kot sta Singapur ali Hongkong (še vedno kljub kitajskim komunističnim gospodarjem), lahko pokažejo pot. Najboljši nasprotni primer jemalcev, ki so na oblasti in uničujejo gospodarstvo, je Venezuela. Še zdaj mnogi na levici ne prepoznajo katastrofe socialističnih jemalcev, ki so na oblasti. Večina sploh ne ve, da je državo zapustilo 3 milijone beguncev, od katerih so bili mnogi ustvarjalci, ne pa jemalci. Drug žalosten primer je Gaza, kjer so jemalci, ki so dolga leta prejemali neskončne vsote od mednarodne skupnosti, ustanovili teroristično skupino Hamas, ki je, namesto da bi razvijala gospodarstvo, gradila predore in kopičila orožje, njihovi voditelji pa živijo v razkošju v Katarju. Resnični jemalci, ne ustvarjalci. – Keith Miles)”
***
Bistvo se torej skriva med jemalci in ustvarjalci in kako z njimi ravnamo/ upravljamo. Komunizem in socializem oziroma njihovo gospodarstvo na dolgi rok lahko preživi le tako, da od t. i. držav ustvarjalcev – odkupujejo njihove moderne tehnologije za moderne izdelke, sicer bodo doma morali proizvajati abake tudi v naslednjih stoletjih – ali pa te predmete/izdelke ne izdelujejo doma in jih preprosto zgolj uvažajo.
Komunizem in socializem seveda ne bosta izumrla – kapitalizem še bistveno manj. V bivši Yugi/Sloveniji smo se vozili v Avstrijo in Italijo po osnovne “dobrote” kot so kava, riž itn. Danes večino tega še vedno uvažamo, ker lahko.
Malce za šalo in bolj zares. Zakaj so pri nas Romi takšen problem? Ja, zato, ker znajo biti še večji jemalci kot dajalci – kot to znajo biti komunisti in socialisti. Se pač zgledujejo po komunistih in socialistih (skoraj sem napisal svojih bratih). Lep dan.
Sploh ne bom komentiral Kordež in davčnih zadev, se ne spoznam.
Spoznam se pa na novinarsko korupcijo in nekatera področja zdravja.
Pizda vam materna, vi ste navadni plačanci.
Berem tole, Levica in Svoboda pravita takole o legalizaciji drogiranja s hašišarstvom:
”V Svobodi so poudarili, da izkušnje kažejo, da popolna prohibicija ne deluje.”
Tole je šlo čez vse meje, in vi ste ves čas TIHO!
In zdaj boste vi povedali, da vaš dežurni debeluh in strokovnjak za kolesarstvo, vreme, povojne poboje, evtanazijo, Rome in KPK – nima časa za to, da kaj naredi in pove PROTI LEGALIZIRANJU HAŠIŠARSTVA.
Vi se greste neko opozicijo, neko kritiko strank na oblasti.. Svobode in Levice in SD in ste v glavnem tiho kot MIŠI, ko vam tukaj dobesedno narko-karteli in tobačni lobisti krojijo življenje.
Samo ena sama razlaga je – PRODANI STE. $$$
Jebite se, vsi po vrsti, smradi!
oo kole,
pa kaj se ti je fotrnica vnela ali si včeraj žural s histerjem?
Tole pa tvoji zakuhali, tisti, katere ti plačano vatkaš po vseh forumih, TI SI ENA VELIKA PRODANA KOMUNJAR PIČKA!!
Predlagam, da se greš malo v Sočo ohladit, s sabo si Simona vzami, pa razmišljaj o BISTRI hčeri planin!
MONA!!
Ce je normirancev bistveno vec kot rednih s.p. jev, pomeni, da se to mocno splaca. To je, da je zasluzek vecji, davkov manj.
Normiranstvo je anomalija, ki je drugje ne poznajo. Tudi ni pravicno. Strosek je konkreten strosek, ali ga pa ni.
Drugje je “vodenje poslovnih knjig” lahko strasno enostavna zadeva, ce gre za “one man band” privatnike; ni potrebno nobeno zunanje knjigovodstvo, obrtnik lahko za Excelom naredi tabelico s prohodki na eni strani in odhodki na drugi. Razlika je obdavcljiv dohodek. Konec, pika. Jasno, da je treba imeti papirje, dokazila za stroske in dohodke, ki jih je treba po potrebi pokazati davkariji. Ce ta vprasa.
Davki so sredstvo “usmerjanja” gospodarstva, ne sredstvo izkoriscana ljudi. Davkarija zato igra vlogo “pravicne” porazdelitve. Priznava realne stroske, ki so potrebni za opravljanje dela.
S tem v zvezi se enkrat navajam nekorektnost in nepravicnost pri obravnavi stroskov objekta v najemu. Slovenski davkarji ne priznavajo povsem realnih in potrebnih stroskov, kot so zavarovalnina, stroski posrednika, stroskov lastnika, bancnih obresti. potnih stroskov itd. V tujini vse to ob zelo podobni zakonodaji seveda upostevajo.
V SLO je davkarija ljudski sovraznik, zato ni cudno, da ljudje goljufajo in Kordez to kar predpostavlja kot normalen pojav.
Ti ne razumeš davčne filozofije Slocvenije. Kdor ima biznis, je razredni sovražnik. Naj bo srečen, da ga še niso z bajoneti sterali v morje in da ga samo odirajo.
Tudi ti Francel ne razumes butalske davscine!!Ogromna velicina s.p.-jev,skoraj bo kmalu polovica Butalcev imelo s.p.-je.Nekateri sploh naslova niomajo,kar neki postni predal i.t.n!Le kje je dodana vrednost,najvec je takih,ki imajo minus prihodkov tako,da ni kaj obdavcit!
Rokovnjač,
v Canadi, Ameriki in Avstriji, je sistem NORMIRANCEV eden najenostavnejših in najdonosnejših davčnih sistemov (male trgovine, mali bari, male železnine….) to pomeni, zagarantirani vir državi!
Tejle ”tamali” res ne morejo veliko ” ukrast”, bistveno manj, kot luka mesec pa zakajeni kordeš!!
V Sloveniji smo prišli tako daleč, da je že korupcija ”legalna”, morda bi bilo dobro kakemu politiku na dom pozvonit pa kaj vzet- vrnit, slovenskemu narodu, samo ta pot je, kot smrtna bela svetloba na koncu tunela 🙂
P.s.
Rokovnjač,
vedi, da tudi v Sloveniji prikazan minus poslovanja na FURS-U zagori rdeča lučka, pa mal pridejo pogledat!!
Drži. A tu ne gre za korupcijo, ampak za črno in sivo ekonomijo. To se nam vleče še iz prejšnjega režima, ko je oblast dovoljevala marsikaj, da je le narod držal gobec.
Re:…a veliko jih verjetno ne izkazuje vseh prihodkov ali pa evidentirajo kake dodatne stroške, da imajo tako slabe izkaze ter zaslužek…
Komentar je katastrofa. Namrec, to je kriminal, davcna utaja; v vseh razvitih drzavah si to komaj kdo upa narediti, ker si s tem spodseka eksistenco, ce ga najdejo. In v casih UI, je to vedno lazje.
Ampak, v SLO je kriminal ocitno gentlemanski prekrsek.
Si pa skrajno naiven. Vsak računovodja zna frizirati bilanco uspeha v skladu s predpisi. In vsak podjetnik zna najtu luknje v davčni zakonodaji.
Če si kupiš mercedesa na račun firme in se znjim stalno voziš , si kriminalec?
Podjetniki povsod po svetu kupujejo vile, jahte, pregrešno drage avtomobile na račun svojih podjetij. Zakaj bi dajal davkariji, če pa si lahko kupim Ferrarija, tudi če je neuporaben za normalno vožnjo in ga imam v glavnem v garaži?!
Zakaj bi dajal davkariji, če pa si lahko kupim Ferrarija, tudi če je neuporaben za normalno vožnjo in ga imam v glavnem v garaži?!
A v Dražgoše pride?
Ferrarija ne morete dati v stroske;
Ne bi cisto res! Ni tako enostavno prikazati jahti kot poslovno sredstvo, tudi pri avtu ni tako enostavno.
Davkarija celo pri letnih stroskih za kreditno karto privatni del pristeje za izracun dohodnine; par evrov, ampak princip je princip.
Sicer pa, friziranje bilance v skladu s predpisi je tocno to kar drzava zahteva; ce kdo ne pozna predpisov, si je sam kriv;
Al Caponeja so dali v jeco, ker je krsil davcne predpise.
Ko primerjamo davčno obremenitev normirancev in “rednih” s.p., je treba upoštevati tudi stroške, ki jih imajo “redni” z vodenjem poslovnih knjig. O teh se Binetu očitno ne sanja, saj jih v teh dolgih črevih sploh ne omenja.
Kaj pa dopust ???
Kaj pa bolniška ???
Kaj pa varnost zaposlitve ???
Kaj pa jubilejne nagrade ???
Kaj pa odpravnine ???
Sp mora za vse skrbet sam.
Prav tako s.p. Ne dobi nadomestila za brezposelnost kar tako.
Enacit sp in zaposlene Le po plačah je popolnoma neprimerno in zavajajoče. Prosim razmišljajte.
Kje je dopust in bolniška do 30dni, če se že greste 1:1 primerjave…kar seveda pozdravljam!
Zakaj udarjate po normirancih? Ali se zavedate, da so samozaposleni normiranci v glavnem prekarci? Prevajalci, učitelji itn., ki že zdaj komaj dihajo zaradi visokih davkov. ALi jih želite uničiti??? Pričakovala bi olajšave …
Ce ni treba dokazovati stroskov, je to olajsava; drzava priznava stroske, ki jih ni oz. so manjsi od priznanih.
Vsaka palica ima dva konca: če ni treba dokazovati stroškov, tudi ni bojazni, da bi jih kdo prijavil preveč.
Davkom se ne moremo izogniti. Jih plačujemo, no, večina med nami. Seveda pa so nekateri davki absurdni, recimo davek na električni priključek, da se potem financira režimske novinarje na nacionalki. Ali pa davek za trajnostno oskrbo starejših, ko pa sistem ne bo zaživel še zelo dolgo, sploh s temi nesposobneži, ki zdaj vodijo ta resor.
Da ne govorimo o razsipavanju denarja in slabih nakupih, od raznih gradbenih aneksov in obnov manjših železniških postaj za neznanske denarje do tega, da ne zmoremo kupiti ustreznih reševalnih helikopterjev.
Enako slabo je tudi na lokalni ravni, samo politične karte so tam razporejene drugače.
Ker bolj zaupam mednarodno preverjenemu operativnemu davčnemu strokovnjaku Simiču,
bom dodal,
da je najnovejše dodatno davčno preganjanje nominirancev
in dodatno povečevanje ter širjenje davčnih bremen
le del popolnoma strateško in razvojno zgrešene
reakcionarne ekonomske in davčne politike
aktualne Golobove vlade in aktualnega Boštjančičevega ministrstva za finance.
Najbrž je samostojna in neodvisna RS zares edinstvena in edina država v svetu,
kjer aktivni volivci prostovoljno in odločno večinsko podprejo stranke,
ki napovedujejo višje davke na osebne prihodke,
ter kjer starosvetno socialistični “delavski sindikati” delo-jemalcev
javno, jasno in glasno podpirajo napovedano frontalno znižanje delo-jemalskih neto- plač.
Ves čas nam agitatorji in propagandisti popolnoma zgrešene vladne ekonomske in davčne politike skušajo dopovedati,
da so višji davki in nižje neto plače v prid – “socialni državi”.
A v RS t. i. “socialna država” propada in nepopravljivo spušča na vseh frontah in vseh položajih:
– čakalne vrste v javnem zdravstvu se nenehoma brezupno podaljšujejo,
vse več je obveznih plačnikov in zavarovancev monopolne državne ZZZS
brez osebnega splošnega zdravnika, zobozdravnika, ginekologa, pediatra,
brez dostopa do specialističnih ambulant in uslug medicine ter psihiatrije na višjih stopnjah, …
– vse več je v javnih bolnišnicah in javnih varstvenih zavodih za starostnike praznih sob in praznih postelj, ker država ni pripravljena in sposobna zagotoviti nujnega zdravstvenega in negovalnega kadra;
– v javnih predšolskih. osnovno- in srednje-šolskih ustanovah manjka več tisoč primerno usposobljenih in motiviranih vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev, kakovost vzgoje in izobraževanja pa strmo pada;
– namesto prisilno vnaprej plačane “dolgotrajne oskrbe” za starejše občane, državljane, davkoplačevalce in volivce vladajoča parlamentarna večina GS, SD in Levica z zakonom razglaša “starce” za “odvečne ljudi”, ki jim ponuja odrešilno pomoč pri samo-umoru ter s tem olajšanje javnega socialnega, zdravstvenega in zavarovalniškega sistema v RS;
– organizacijsko, vodstveno, kadrovsko in finančno so podhranjeni in vse manj operativni ter mednarodno konkurenčni ključni obrambni, odpornostni in varnostni sistemi države:
Slovenska vojska, Policija, Slovenske železnice, Dars, itd., itn.
Če hočeš letno karto za golf, ki stane 1500€ letno in imaš mesečni neto prihodek 1500€ – je to 1/12 tvojih prihodkov. Če imaš neto plačo 5000€ – pa je to 1/40 tvojih prihodkov.!
Enako je pri državi – če hoče ponuditi primerljive standarde z razvitimi državami na področju zdravstva, šolstva, infrastrukture,,… plačati članarino v NATU – mora ustvariti prihodke. In ustvarja jih tudi iz davkov.
Kako v tako majhni državi, kot je Slovenija – kjer nimamo državni prihodkov iz naravnih virov – nafta, plin, zlato, baker, redke kovine, ,…. ali zaprte finančne ustanove, ki so skozi zgodovino zagotovile diskretnost in imajo na razpolago kapital, ki ga vlagajo v razvoj, podporo start upom,……
Torej spoštovana g. Simič in g. Kordež. Eno je primerjati normirani in klasični sp in zagovarjati primernost… Bolj pomembno pa je ustvariti davčno okolje, ki bo zelo transparentno predstavilo – imamo za letno karto za golf ali bomo le kolesarili! In kaj moramo storiti, da bomo imeli primerljiv standard.
Da se razumemo – kot podjetnik bi seveda imel najraje 10% prispevke na plače, 5 % davek na dobiček, trg brez carin, zakonodajo, ki bi ščitila lastnike ne pa delavce…
Takšne mikro teme, kot je obdavčenje nekega spja so namenjene posameznikom – politično primernim osebam, ki se jim preko sp plačuje usluga navideznih svetovanj… in daleč v preteklosti podjetnikom, ki so imeli drugačne informacije od povprečnih državljanom in nič kaj socialno nagrajevali sebe in bili nič kaj socialni do družbe…
Kot bi že davno morali v zdravstvu nadomestiti Bismarckov model zdravstva, kot bi že davno morali spremeniti sistem šolanja, bi morali že davno prilagoditi davčno zakonodajo specifičnosti potreb, želja in zmožnosti državice Slovenije!
Pogosto se sprašujem, kako je mogoče, da imamo tako visok standard življenja ob takšnem sranju, kot ga imamo pri upravljanju države.
Dobra novica, da se vsaj nekdo tega zaveda. Je pa treba vedet, da je situacija politično zaklenjena. Singapur ima procentualno več kot polovico vitkejšo državo, zdaj pa si predstavljaj, da bi pri nas odpustil 100k javnih uslizbencev in jih nagnal v gospodarstvo, ne bi bil niti politični mrtvec, ker se tudi rodil ne bi. Darila se kopičijo pred vsakimi volitvami pa še malo vmes, nihče nič ne vzame. Mrzim skovanko “znižajmo davke”. To je tako kot da bi bajto začel renovirati s kljuko okna v prvem nadstropju. Oklestiti je potrebno porabo. Da bi to naredil, bi bilo potrebno prečesati vso zakonodajo, najbrz vse do ustave. Veliko ljudi je zafrustriranih…ampak ko pride do debate, bi vsi nekaj spreminjali, le pri sebi ne. Vsi dobivamo subvencije/olajšave/dodatke/bla+bla. Ker več zapravljamo, dvigujemo davke in/ali se zadolzujemo. Bolj in kot ali. Tole gre matematicno v limiti proti defaultu. Verjetno vsi potihem upamo, da bo sonce prej pozrlo Zemljo. Ljidje ne razumejo, da z malo moznostjo dobrega zasluzka ne bodo tvegali. Gospodarstvo pa stoji na tveganju…ce odstejem socialisticne prevzeme. Vse ostalo pa zlo uredu🤣
Bine, zaman se trudiš. Ljudje so hoteli (vedno) višje davke, to so izbrali, to imajo.
Ne veste kako ? Bom kasneje razložil, če kdo ne razume in če koga to sploh zanima.
Mene predvsem zanima, kam se je izgubil Slovencem prirojeni občutek za državo in demokracijo ?
Karantanci so ga imeli, vgrajen je v temelje Francije in ZDA. Ne veste kako ? Bom kasneje razložil, če koga sploh zanima
enostavno ubijajo podjetniški duh v Sloveniji. To je cilj visje obdavčitve.. se sploh zavedajo kakšne lastne odgovornosti nosijo samozaposleni ? res pa je da govorim o samozaposlenih na trgu
Slovensko vlado izvolijo ljudje, ki davkov skoraj ne placujejo. Razen DDV.
Zato se vladi ni treba ozirati na tiste, ki jih povisanje davkov zadene.
Spoštovani g. Kordež,
nisem bral vaše analize in je tudi ne bom, saj je znano, da vsak analitik podatke analizira tako kot to ustreza njemu in njegovim željam. Dejstvo je, da ste v preteklosti imeli več let časa, da opravite tovrstno analizo normiranih s.p., pa je niste in dejstvo je, da sem le povzel podatke Fursa in iz teh podatkov sem opravil izračune. Iz njih izhaja, da normirani s.p. ustvarijo trikrat manj prihodkov kot s.p., ki vodijo poslovne knjige, da pa imajo v povprečju višjo davčno osnovo in v povprečju plačajo več dohodnine. To je vse in tega ne morete oporekati.
Spoštovani g. Simič, imam vprašanje za vas. Kot veste, je dedovanje in podarjanje nepremičnin obdavčeno (razen za potomce). Problem je, da je ta obdavčitev progresivna, meje davčnih stopenj pa so fiksno določene, kar pomeni, da efektivne davčne stopnje stalno naraščajo zaradi inflacije. Z leti se to zelo stopnjuje. Problem je v bistvu enak kot pri obračunu dohodnine. Ali je vam znano, ali se na tem področju pripravlja kaka sprememba? Če nisem potomec in podedujem nepremično premoženje srednje vrednosti, moram trenutno plačati davka za tri avtomobile srednje vrednosti! To je zares noro. Ali lahko daste kako iniciativo glede tega?
Ni ravno noro. Ce pridobite neko vrednost, pa sploh niste sorodnik, je davcno gledano normalno, da placate davek na tak dohodek.
Ce temu ne bi bilo tako, bi vsi „placevali“ v obliki daril in dediscin brez davkov. Ne bi slo, a ne?
Do you speak svahili? Nikjer nisem rekel, da sem zoper davek. Ne razumem pa, zakaj mora biti progresiven. In zakaj se izračun davka ne usklajuje z inflacijo? In zakaj se pri izračunu ne upoštevajo stroški, ki jih je dedič morda imel z oskrbovanjem osebe, ki mu zapušča imetje?
Je pa še ena finesa: s svojega TRR lahko nakažem poljuben znesek na račun druge osebe, ne da bi plačal še davek. A denar na banki ni premoženje??
To ni finesa, ker se bo ta znesek, ki ste ga nakazali, stel kot dohodek ali celo kot darilo in bo mozakar placal dohodnino.
Recimo, da sta dva solastnika hiše. Pri obnovi krijeta vsak pol stroškov. Eden od obeh plačuje račune, drugi pa mu nakaže svoj del na račun. Kje je tu davčna obveznost?
Ne drži, prjatu. S svojim denarjem delam, kar hočem. Preverjeno.
Nakazite 100.000 nekomu kar tako, pa boste videli kaj se bo zgodilo.
Sem že, resda ne baš sto jurjev. Sem se poprej za vsak primer pozanimal. Ne vem pa, kako imate to urejeno v Germaniji.
Sicer pa nakazovalec v nobenem primeru ni obdavčljiv. Problem je, če prideš s kovčkom gotovine; to diši po opranem denarju, ampak to je druga zgodba
Ne vem zakaj, ampak me z vašim pristopom ne prepričate.
Zoperstavite se s podatki, ki jih navaja Kordež, vsa ostala jajca prepustite nastopu pred publiko velikegha Jajota.
Tam vam je zagotovljen velik aplavz.
Lepljenje etiket je šport, v katerem ste indijančki svetovni prvaki.
Povprecje je pravzaprav irelevantno.
Vsak posameznik, s.p., si najbrz zna izracunat, ali se mu bolj splaca delat poslovne knjige ali biti normiranec.
Iz tega sklepam, da vsak normiranec placa manj davkov kot ce bi prikazoval vse stroske.
Sam osebno imam priblizno enake stroske. Je pa pri normirancu enostavneje voditi sp, ne rabis pozorno zbirat racunov, placevat racunovodjo vsak mesec, plus za sestavo bilance. Predno sem prestopil v normiranca, sem par let pretehtal in videl, da je zame tu-tu glede placila davkov. Ce se bo kaj spremenilo v prihodnje in bo obracun po dejanskih stroskih bolj ugoden, preidem nazaj v normalen sp! Govorim v razliki do 500€!
Spoštovani gospod Ivan Simič,…(pa tudi g. Kordež). izračuni kot takšni mi niso znani in mogoče tudi niso problematični. Zelo problematično pa se nahaja znotraj samih branž.
Primerjava: Nekdo ki nudi kakšna predavanja ali neko posredništvo ali kaj drugega za kar sicer ima in uporablja neka znanja ima zelo malo stroškov. Na drugi strani pa je nek obrtnik, ki za svojo obrt uporablja zelo draga osnovna sredstva. Naprimer raznorazne CNC stroje za obdelavo kovin. Pri teh strojih se potrebuje premnoga obrabna orodja. Npr, rezkarji, stružni noži, brusi, hladilne tekočine ki neprestano izparevajo, najrazličnejša merilna orodja, in še in še. staviti to v isti koš z normiranimi odhodki je milo rečeno največja krivica ki je možna. Včasih sem celo pomislil, da so si to “normiranost” izmislili tam pri vrhu, da so lahko popoldne še fejst zaslužili. …povprečje normiranosti pa vzeli tam kjer so stroški obratovanja res veliki. Prepričan sem, da bo znižek vrednosti maksimalne normiranosti napravil škodo prav pri teh obrteh ki so gonilo tehničnega napredka. Sem jih slišal kar nekaj.
“Imam več stroškov kot je po novem ta znižana vrednost. Najlepša jim hvala. Naj delajo sami”… S spoštovanjem do obeh, lep pozdrav. “JAZ”