Vikend odklop: Čez Strmo reber v deželo Petra Klepca

Skozi kočevske gozdove, mimo nekoč zaprtega območja Gotenice in Kočevske reke, smo testni Tivoli priganjali po ovinkasti cesti proti prelazu Strma reber. V časih, ko so ročni menjalniki že skorajda redkost, je pravi užitek voziti v ovinke z ročnim menjalnikom. Tivoli s 163 konji ni razočaral in pravzaprav je pustil dober vtis, kajti na prvi pogled mu nihče ne bi pripisal zmožnosti športnejše vožnje. S temi športnimi terenci, sploh če niso 4×4, je večinoma tako, da delujejo športno, agresivno, potem pa se izkaže, da so bolj krotke živali. Tivoli, ki ga danes krasi blagovna znamka KGM, kar je bivši Ssangyong, je v tem smislu prijetno presenetil.

Tivoli seveda ni terenec za kolovoze ali brezpotja, se pa dovolj udobno pelje tudi po malo slabši makedamski ali gozdni cesti.

Ko je v dolini že pomlad, se lahko zgodi, da je pod vrhom mogočne Kolpske stene  ki pa jo lahko občudujete iz druge strani, iz doline Kolpe, v senčnatih kotanjah še sneg, cesta na Strmo reber pa vlažna in spolzka. Ker ste že globoko v območju medvedov, ne manjka pa niti drugih divjih živali, je pametno voziti previdno. Ko dosežete Strmo reber, se že kmalu odpre prelep pogled proti jugu. Z višine skoraj tisoč se pripeljete nad dolino Osilnice, kjer na hrvaški strani izvira reka Kolpa. Levo od Osilnice, ki je tudi najmanjša slovenska občina, se začenja kolpska dolina. Na drugi strani reke se počasi dviguje hrvaški Gorski Kotar z najvišjim vrhom Risnjakom. Bolj proti zahodu ne morete zgrešiti slovenskega Snežnika.

Tivoli ni še en izmed množice manjših SUV-jev, ki jih ne manjka na naših cestah, ampak ima svoj oblikovalski DNK, zaradi katerega je malce poseben.

Prelaz Strma reber, ki mu do nadmorske višine tisoč metrov manjka le nekaj metrov, je tudi vstopna točka v Deželo Petra Klepca. Morda je ostala komu v spominu iz zgodnjih šolskih let: šibkega pastirčka Petra Klepca, ki je živel skupaj z materjo, so fantje nalomili kot za šalo. Toda nekoč so se ga usmilile gozdne vile in mu, medtem ko je zaspal med pašo, podarile čarobno moč; prej slabotni pastirček je nenadoma postal silak, ki je pomagal dobrim ljudem in kaznoval slabe. Svoje kraje pa je ščitil tudi pred Turki. V Kolpski dolini so imeli z njimi dejansko v zgodovini precej opravka in niso ostali v lepem spominu. Tudi najlepši grad v tem koncu, Kostel, ki je stoletja kljuboval sovražnikom, so Turki zavzeli in ga požgali. A to so storili z zvijačo – vojaki so se preobleki v kmete in pod pretvezo, da bežijo pred Turki, dobili “azil” za varnimi grajskimi zidovi.

So turški vojskovodje brali Homerjevo Iliado, da so dobili navdih?

TEST: KGM TIVOLI 1.5 GDI-T (zastopnik KMAG, d.o.o., Leskovškova 2, 1000 Ljubljana)

• mere (v mm) 4255 x 1810 x 1620
• moč 12o kW (163 KM)
• navor 280 Nm
  
• pogon na sprednja kolesa, šeststopenjski ročni menjalnik
  
• posoda za gorivo 50 litrov
  
• poraba na testu 7,5 litrov
  
• cena 21.990 EUR
  

VIKEND ODKLOP

• Dežela Petra Klepca, Osilnica, Sv. Ana, grad Kostel,
  

HRANA & PIJAČA

• hotel Kovač, Osilnica (vir): edini hotel v tem koncu divjine, imajo tudi bazen
  
• gostilna Madronič, Prelesje (vir): postrvi na kolpski način (ocvrte v koruzni moki) so specialiteta

Zdaj pa še nekaj besed o testnem avtu. KGM, nekoč Ssangyong, je z modelom Tivoli že pred slabim desetletjem posegel v segment malih SUV, lani pa je na trg poslal prenovljeni model, ki je s 425 centimetri dolžine bolj kot za teren primeren za urbane površine, čeprav nima težav z makedamom ali malce bolj radrapano gozdno cesto. Za kolovoze pa – vsaj s sprednjim pogonom – pač ni. Tivoli pa se že na prvi pogled se razlikuje od konkurence, ki jo je vsak dan več. Tivoli je namreč neobičajno “škatlast”. Skoraj tako, kot da bi ga oblikovali Skandinavci v zlatih časih Volva in Saaba. Toda danes, ko je avtomobilski dizajn obseden z mehkimi linijami in zaobljenostjo, je to že skorajda prednost. Zaradi te drugačnosti Tivoli se vozniku vtisne v spomin. Ker res ni ker tak kot velika večina drugih manjših športnih terencev.

S 425 centrimetri dolžine sodi Tivoli med manjše športne terence. Lahko pa se pohvali z razmeroma velikim, globokim prtljažnikom, ki pogoltne 423 litrov prtljage.

Spredaj se sedi povsem udobno, prostora ne zmanjka, dovolj velik je tudi prtljažnik. Pravzaprav je s 423 litri dostojno velik. Moteča pa je elektronika, s katero se srečate že, ko obrnete ključ, saj vas čaka “pozdrav iz korejske kuhinje”. Res ne bi bilo treba. Če pa že ne gre drugače, bi bil zaželen vsaj gumb za izklop ali manjšo glasnost.

Prepoznava prometnih znakov, denimo hitrostnih omejitev, sproži piskanje že v primeru, če za 1 km/h prekoračite omejitev, kar je včasih precej moteče.

Glasnost, da. Tivoli vas razveseljuje z različnim cingljanjem tudi zaradi svojih asistenčnih sistemov, ki so dandanes zagotovo potrebni in nujni, ampak umetnost je, da tiste, ki so najbolj tečni, lahko po potrebi tudi izklopite. No, zares jih v bisvu ne morete. Pa ne bi bilo nič narobe, če bi lahko pošteno utišali (če že trajni izklop ni možen) “alarm” ob prekoračitvi hitrosti. Oglasi se že, če ste prehitri za en samcat kilometer na uro! Funkcija prepoznavanja prometnih znakov, zlasti hitrostnih omejitev, je seveda koristna in pogosto pride prav. Toda če peljete po podeželjski cesti , magistrali ali avtocesti in za malenkost presežete hitrostno omejitev, res ni potrebe po tako glasnem piskanju. Podobno se zgodi, če niste 100 % pozorni na označevalne črte na cestišču, sploh na sredinsko: ponovno prava budnica, ki jo sicer lahko izklopite, a kaj ko se bo naslednjič, ko boste vžgali avo, vse skupaj spet vklopilo.

Notranjost ne šokira, veliko je plastike, ampak v tem cenovnem rangu bi težko pričakovali več. S prostorom načeloma ni težav niti na zadnji klopi, če niste ravno košarkarji.

Če odmislimo preglasno opozarjanje na “vozniške napake”, potem je Tivoli z 1,5-litrskim turbo motorjem ravno prav poskočen, da ni dolgočasen. Z avtomatskim menjalnikom bi bila vožnja gotovo manj vznemirljiva, pri ročnem menjalniku pa 120 kilovatov pride do izraza. Če vozite vsaj približno normalno, se načeloma kar držite omejitev in avta ne priganjate preveč, potem vas čaka povprečna poraba okoli 7,5 litra bencina na 100 kilometrov. Tistim, ki imate radi cingljanje, pa osem litrov ne uide.