Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril na žalostno dejstvo, da v bistvu tudi zahodne demokracije (na...
Ključnik: vojna
“Finančni trgi napovedi, besed Donalda Trumpa in Iranske revolucionarne garde ne jemljejo tako resno kot nekaj dni nazaj. Vsi so siti tega in čakajo, kaj se bo dejansko zgodilo”
Ekonomist Matej Lahovnik je opozoril na verbalno "inflacijo" ključnih akterjev krize na Bližnjem vzhodu, ki ima tudi...
“Ta vlada ukrepov ni pripravila pravočasno. To je danes težava polovice Evrope: še vedno upa, da se bo zgodba rešila jutri ali pojutrišnjem.”
Ekonomist Bogomir Kovač o tem, da je vlada namesto ukrepanja glede prihajajoče energetske krize zadnji mesec sadila le...
V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije
Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih tednih izginila z naslovnic vseh svetovnih medijev, tudi slovenskih. Vsi ukvarjajo z Iranom in ceno nafte, ukrajinski boj za neodvisnost pa je postala nekakšna drugorazredna tema, rubrika v ozadju novic, nekje pred vremenom in športom. Rusi so sicer dolgo časa napovedovali mogočno spomladansko ofenzivo, na terenu pa se dogaja nekaj drugega. Ukrajinci so v zadnjih tednih praktično na vsej fronti Ruse potisnili nazaj, vedno bolj intenzivno pa tolčejo po ruski energetski infrastrukturi. Pravo ponižanje za Putina je ukrajinski napad na energetski kompleks Ust Luga pri St. Petersburgu. Tisoče kilometrov od ukrajinske meje.
“Vlada z ukrepi glede goriv zamuja za teden dni”
Ekonomist Bogomir Kovač je zelo plastično pojasnil, da je problem z dostopnostjo goriv povzročila vlada z...
Pisma iz Teherana: Spomini iz ulice Darband
Sredi tega vrveža je bil stric Abbas, ki je vedeževal. Stric Abbas je bral usodo s svojo ptico v kletki; ptica je iz škatle izvlekla list papirja in ti v roko predala tvojo usodo. Morda smo bili takrat najsrečnejši otroci, oklepali smo se te usode in poskušali vsako verz povezati s svojim življenjem. Mlad fant s klinasto pisavo bi napisal tvoje ime, nekoliko višje pa sta bila eden ali dva lokalna ulična prodajalca, katerih imen se ne spomnim, a sta bila vedno tam in sta kraju dajala občutek, da si v soseščini.
“Združene države Amerike so premagale in popolnoma uničile Iran vojaško, gospodarsko in na vse druge načine. Toda države sveta, ki prejemajo nafto skozi Hormuško ožino, morajo same poskrbeti za to pot, mi pa bomo pomagali.”
Ameriški predsednik Donald Trump je lepo razložil, da zastonj kosila ni. (Vir: BBC)
Pisma iz Teherana: Kjerkoli je vojna, se sanje spremenijo v pepel
Sem proti vojni. Ni pomembno, kje na svetu izbruhne ta požar. Kjer koli je vojna, ljudje gorijo, domovi, sanje in prihodnost pa se spremenijo v pepel. Nasprotujem politični veri. Nasprotujem vladi, ki vero spreminja v orodje oblasti. Ni pomembno, ali se imenuje Islamska republika ali katerikoli režim v Afganistanu, Iraku, Izraelu, Vatikanu ali Iranu, ki vlada nad usodami ljudi na podlagi vere. Ko vera postane orodje vladanja, pokvari tako vero kot človeštvo, so besede Golšan Fati, mlade iranske pisateljice, aktivistke in pravnice iz Teherana. Pred leti je obiskala Slovenijo, ki je ni pozabila. Dovolila nam je, da prevedemo nekaj njenih misli in jih objavimo na našem portalu.
Vladna hoja po finančnem robu ob novih krizah pomeni nevarno ogrožanje stabilnosti Slovenije
Medtem, ko se večina medijev v zadnjih dneh ukvarja z vladnimi akrobacijami in predvolilnimi samohvalami glede “zgodovinske” evakuacije slovenskih državljanov z vojnega območja na Bližnjem vzhodu, se v ozadju “kuha” veliko bolj pomembno vprašanje: kako bo Trumpova ekspedicija v Iranu vplivala na svetovno, torej tudi evropsko in slovensko gospodarstvo. Praktično vsi ekonomisti že nekaj časa enotno opozarjajo slovensko vlado, da skrajno “nategovanje” javnih financ pomeni ogromno tveganje pri morebitnih novih zunanjih šokih, kar vojna v Iranu gotovo je. Slovenski proračun namreč nima nobenih resnih rezerv za krizno ukrepanje, ki bo morda potrebno ob radikalni rasti cen energentov ob stagnaciji gospodarske rasti. Da kakšnih naravnih nesreč niti ne omenjamo.
Vojna, ki je Iran ne more dobiti
V soboto zjutraj je nekje v Iranu potekal sestanek najvišjih funkcionarjev teheranskega režima. Izraelski Mosad je sicer poznal natančen čas, lokacijo pa le približno. Če bi izraelske rakete zadele cilj, bi z enim samim zamahom odsekali vse ali vsaj večino glav, ki upravljajo z nekdanjo Perzijo. Iranska oblast je resda preživela prvi dan vojne, vendar je izgubila vse zaveznike. Izrazi solidarnosti z iranskim ljudstvom, ki prihajajo od vsepovsod, tudi iz Slovenije, nimajo nič skupnega s podporo režimu. Ajatole so trenutno najbolj osovraženi ljudje na planetu. In tudi osamljeni, saj so jih na cedilu pustili vsi, ki so jih lahko. Iran je vojno že izgubil.
“Uničili bomo njihove rakete in zrušili njihovo raketno industrijo do tal”
Predsednik ZDA Donald Trump je ob napadu na Iran napovedal uničenje vseh iranskih raketnih zmogljivosti in iranske...
Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi
Konferenca v Jalti ostaja simbol trenutka, ko so se velike sile odločale o usodi celin, pogosto brez neposrednega glasu manjših narodov. Reparacije so bile del tega procesa – hkrati orodje pravičnosti in sredstvo političnega pritiska. Današnje razprave o Ukrajini dokazujejo, da se zgodovina ne ponavlja dobesedno, a njeni vzorci ostajajo presenetljivo podobni. Razumevanje Jalte in povojnih reparacij ni zgolj akademsko vprašanje. Je opomin, da mir ni nikoli brezplačen in da način, kako se konča ena vojna, pogosto določa začetek naslednjega obdobja – bodisi stabilnosti bodisi novih napetosti.
Ko ZDA v dveh urah razgalijo bedo ruske štiriletne posebne operacije v Ukrajini
Ruska “tridnevna specialna operacija” v Ukrajini, ki se bo naslednji mesec prelevila že v štiriletno vojno, je zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli spet malce potisnjena v ozadje. Imata pa obe “ekspediciji” dveh velesil veliko skupnega, a tudi mnogo pomenljivih razlik, ki so povezane z vsebino in rezultatom vojaškega posredovanja. Seveda je jasno, da je Rusija želela v Ukrajini storiti prav to, kar je v Venezueli naredil Trump – hitra odstranitev oblasti, ki je ne odobravajo in vzpostavitev marionetnega režima, ki bo sledil političnim in ekonomskim interesom zavojevalca. Razlike med posredovanjem Rusije in ZDA so vsaj navzven precej očitne: Rusiji ni uspelo, ZDA pa je. Poleg tega gre v primeru ZDA za posredovanje demokratične (pustimo podrobnosti) države v precej nedemokratični državi, pri Putinovi invaziji pa za napad imperialističega avtokratskega režima na mlado ukrajinsko demokracijo.
Novo leto manipulacij, laži in sovraštva
Nek pameten lik – žal fiktiven – je nekoč ugotovil, da strah povzroča jezo, ta pa nas pelje v sovraštvo. In sovraštvo pomeni, da smo prestopili na temno stran. Tam se začenja trpljenje. Na te besede sem se večkrat spomnil lansko leto ob prebiranju komentarjev bralcev tudi na tem portalu. Nikoli doslej se nivo komuniciranja ni spustil na tako pritlehno, primitivno in žaljivo raven. Kaj bomo torej storili v novem letu, da pridemo nazaj na “svetlo stran”?
Trumpov nož v hrbet z vojno posiljeni Evropi?
Kaj dejansko pomeni ameriško obnašanje glede Rusije, ki ga mnogi Evropejci razumejo kot Trumpov “nož v hrbet”, za vojno v Ukrajini? Ključne evropske države so se znašle pred tvegano dilemo: ali naj sprejmejo Trumpov trgovski pragmatizem in pristanejo na razdelitev Ukrajine, ali pa naj vztrajajo pri podpori žrtvi Putinove agresije. Angleže in Francoze podzavestno preganja zgodovinski občutek krivde, ker so v 20. stoletju dvakrat pustili na cedilu Vzhodno Evropo; prvič leta 1938 v Münchnu pred Hitlerjem, drugič pa leta 1946 pred Stalinom. Ta občutek krivde je zaradi določenih zgodovinskih vzporednic sicer razumljiv, vprašanje pa je, če bo Evropa v primeru Ukrajine sposobna sama in v celoti nositi breme konfrontacije z Rusijo.