Poslanec Svobode Lenart Žavbi je plastično prikazal odnose na t. i. levi sredini in raven spoštljive komunikacije ter...


Poslanec Svobode Lenart Žavbi je plastično prikazal odnose na t. i. levi sredini in raven spoštljive komunikacije ter...

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar očitno ne spremlja medijev in vladnega preganjanja "parazitov...

Nekdanji finančni minister Dušan Mramor o žalostni sliki aktualne slovenske politike. (Vir: Finance)

Ekonomist Matej Lahovnik o prioritetah ministrstva za zdravje. (Vir: X Matej Lahovnik)

Predsednik stranke Prerod Vladimir Prebilič je v soboto zavrnil predvolilno sodelovanje s Socialnimi demokrati. Pravi,...

Ekonomist Maks Tajnikar je orisal očitno koruptivno ozadje ekspresnega, predčasnega ponovnega imenovanja Žige...

Danes sta, vsaj na papirju, začeli veljati še zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi, in sicer pravica do...

Ekonomist Mojmir Mrak je še eden v vrsti ekonomistov, ki opozarjajo, da se vlada s pretirano proračunsko porabo igra s...

Nekdanji kandidat za poslanca v Evropskem parlamentu, sedaj politični analitik, Peter Gregorčič meni, da rezultat...

Nedeljski referendum je poleg aktualnih političnih razmerij (vladna koalicija sicer že vztrajno znižuje pomen referenduma in razlaga, da je šlo za intimno in ne politično odločitev državljanov) je spet pokazal na resno nekredibilnost anket javnega mnenja. Sicer ne prvič. Še 16. novembra je javna televizija objavila podatek (anketa agencija Mediana), da zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nasprotuje le 28,6 % volivcev, podpira pa ga 60 %. Dejansko pa je na referendumu proti glasoval0 53,44 %. Kako za vraga je možno, da so odstotek nasprotovanja zakonu zgrešili za skoraj sto (!) odstotkov? Se je v zadnjem tednu zgodilo kaj takega, kar je obrnilo javno mnenje? Kako lahko anketam verjamemo pri drugih, recimo predvolinih primerih merjenja javnega mnenja?

Predsednik vlade Robert Golob se je odzval na rezultate referenduma. Popoln poraz vladno promoviranega zakona o pomoči...

Po ekstremnih vremenskih dogodkih, ki imajo včasih tudi tragične posledice, smo se že navadili, da naši uradni vremenarji (Agencija za okolje – ARSO) občasno pretiravajo z oranžnimi, rdečimi in drugimi opozorili, s čimer ni načeloma nič narobe. Bolje preventiva kot kurativa. Ob branju njihovih napovedi pa ne moremo mimo dejstva, da se vedno bolj pogosto zatekajo k nerazumljivim poimenovanjem, opisom pojavov, komični geografski latovščini, ki je očitno nekakšna samobrambna drža pred morebitnimi očitki o nestrokovnosti. V bistvu povsem nepotrebno, ker ljudje v naših podalpskih koncih precej dobro razumejo, da je napovedovanje vremena precej “mehka znanost”.

Evropski komisar za trajnostni transport in turizem Apostolos Cicikostas je ob obisku Ljubljane pokazal veliko smisla...

Predsednik Demokratov Anže Logar je opozoril na dejstvo, da je čustveno, preračunljivo predvolilno sledenje predlogom...

Spomnim se na jesen 2011, pred volitvami, ko se je civilna družba množično pojavljala na različne načine, precej stihijsko in brez osnovnih pravil, kar je na t.i. desnici strani sprožilo precejšen odpor in negodovanje. Na drugi strani pa se je podpora temu dogajanju krepila na t.i. levici, in to celo tako močno, da je iz tega zrasla nova stranka, poimenovana Levica. Zaradi prevlade ideologije in hierarhičnih pravil, ki so za strankarstvo nujna, je v tistem času poniknilo iz politike več znanih obrazov aktivnega državljanstva. Ta absurd, da je civilna družba nekaj levičarskega, še kar traja. In hote ali nehote ga neguje tudi t.i. desnica.