Kje pa je demokracija januarja 2024?

Avtor: | 24. januarja, 2024

Očitno je demokracija danes, januarja 2024, več ali manj po vsem svetu, predvsem pa pri nas, v Sloveniji, v neki zagati ali v nekem poljubnem razumevanju ali nerazumevanju, celo bolj kot pa pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Da je resnično nekaj zelo narobe v našem demokratičnem sistemu, dokazuje tudi vse našteto v nekaj prispevkih zadnje dni na +PORTALU. Afere, škandali, zlorabe oblasti in celo vojne.

Vzrok tej zagati sta po moje tudi dva med seboj prepletena paradoksa, ki sta neločljivo vsidrana (inherentna) v enem samem osnovnem pojmu demokracije, in sicer je to t.i. oblast ljudstva. Kaj pa je oziroma kaj pomeni besedna zveza oblast ljudstva?
Ostanimo kar lepo pri naši Uustavi in njenem tretjem členu. Celo samo pri osnovnih dveh stavkih tega člena. Bo čisto dovolj. Ta dva stavka se glasita:

V Sloveniji ima oblast ljudstvo.

Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami.

Tudi sam verjamem, da je demokracija sestavljena iz dveh delov, iz neposredne in posredne demokracije, ki naj funkcionirata v čim bolj dorečenem, usklajenem in delujočem sobivanju. In tu, v tem “naj delujeta”, obstajata omenjena dva paradoksa.
Prvega je baje najavil že sam oče demokracije Sokrat, ki naj bi nekoč izjavil, da pač glas oziroma mnenje neukega pastirja o javnih oziroma državniških problemih ne more imeti enake teže kot njegov ali Platonov glas. Vsak razumen človek lahko pritrdi Sokratu, pa vendar – kaj pa osnovni pojem, oblast ljudstva?

Drugi paradoks pa je povedala, kot je bilo sicer v bolj ali manj podobni obliki povedano že mnogokrat, tudi starejša gospa v oddaji Utrip na nacionalki, ki jo je pripravila Rosvita Pesek konec lanskega leta (30. december 2023), in sicer se je glasilo: “Morali bi bolj upoštevati, kaj si državljani želimo!” Verjamem, da je vsak pošten, pravičen in razumen gledalec ob tem zamrmral, ja, to bi bilo res dobro in pošteno.

A dejstvo je, da pri nas niso razviti načini, metode, oblike, kjer bi se videlo oziroma registriralo želje državljanov. Da se vrnem malo na Sokrata – še manj so razviti načini, metode, oblike, kjer bi se videlo oziroma registriralo želje državljanov, ki imajo njegovo ali Platonovo “težo”, in še najmanj so razviti načini, metode, oblike, ki bi kakorkoli zavezovali kateregakoli odločevalca, da bi te želje, tako navadnih državljanov, kot tistih po Sokratu z večjo “težo”, tudi upošteval ali celo uresničil!

Dlje kot da vržeš nek papirček ali kroglico v volilno skrinjico enkrat na štiri leta, posredni del demokracije tudi v januarju 2024 še ni prišel. In logično oziroma tudi dejansko ima največ šans za izvolitev na odločevalsko pozicijo pač tisti, ki ravno tistega Sokratovega neukega pastirja in vse njemu podobne s kakršnim koli trikom ali leporečjem prepriča, da (iz)voli prav njega. Na splošnih volitvah, t.i. prazniku demokracije je in bo teh neukih pastirjev vedno več kot pa tistih s Sokratovo težo. V demokraciji vedno odloča večina. In naš odločevalec pride do pozicije, kjer se lahko mirno požvižga na željo gospe iz Rosvitinega Utripa.

Dlje kot do splošnega referenduma, o katerega obliki in vsebini praktično odločajo in manipulirajo z njim v resnici samo odločevalci in ne kakršnakoli “oblast ljudstva”, pa tudi neposredna demokracija ni prišla. Že več kot desetletje sicer deluje nekakšen vladni spletni portal www.predlagamvladi.si, ki pa je očitno bolj v napoto vladnim birokratom, kot pa da bi se katerikoli odločevalec zmenil zanj. Da o totalni bizarnosti situacije z razumevanjem, kdo in kaj je civilna družba ali pa aktivni državljan, ki naj bi bili glavni akterji neposredne demokracije, ne izgubljam besed (ker sem jih ravno na tem portalu v zadnjih sedmih letih že preveč).

Rešitev? Nasvet? Kako izboljšati demokracijo januarja 2024? Ja, izboljšati demokratični sistem! Iz sedanje zagate bomo prišli le s poskusi nečesa boljšega, pravičnejšega. Brez poskusov tudi znanost ne napreduje. Brez poskusov tudi v umetnosti ni nič novega. Brez poskusov tudi ne more priti do boljše demokracije! In ne spet citirati Churchilla, kot da je demokracija dokončno že določena in da ne rabi nobenih izboljšav, kaj šele poskusov!

Morda pa se bo pojavil potencialni odločevalec, ki mu ne bo hodilo po glavi samo to, kako naj prepriča vse tiste neuke pastirje, to je tistih 90 % volilnih upravičencev, ki jih v resnici ne zanima, kako se rešujejo kakšni javni, skupnostni problemi, ampak tudi kako naj prepriča kakšnega Sokrata ali Platona, pa kakšnega strokovnjaka s “težo”, da mu pomagajo najti prave rešitve javnih, skupnostnih problemov. In potem bo morda tudi Rosvitina starejša gospa bolj zadovoljna.

Vedeti, kaj je narobe pri kakšnem skupnostnem, javnem problemu, niti ni tako težko. Vedeti, kaj je bolj prav, je že malo težje. Vedeti, kako spremeniti k bolj prav, pa je najtežje, a prav gotovo lažje, če čim več oseb, ki želijo temu pripomoči (pa ni nujno, da so ravno Sokrati), pomaga s svojim vedenjem in znanjem; seštevek tega vedenja in znanja, ki lahko nastane tudi z uporabo primerne metode argumentacije, lahko pripomore k bolj prav …

24 komentarjev

  1. jure

    Demokracija je le oblika družbenega odločanja.
    Demokracija deluje, če se jo uporablja za odločanje o skupnih stvareh družbe, to je o zagotavljanju dejanskih človekovih pravic, ko so pravic do življenja (fizična varnost), pravice do premoženja, svobode gibanja, izražanja in povezovanja z drugimi ljudmi (pravna varnost).
    Ko pa se demokracija začne uporabljati za odločanje o stvareh, ki niso skupne (tipično je poseganje večine na premoženje manjšine), se izrodi v vsakokratno nasilje večine nad manjšino, ki, kot kaže zgodovina, neizbežno pripelje do razpada družbe.
    Zato je bolj od demokracije pomembna ustava. Zato (modri) narodi s tradicijo in zgodovinskim spominom vztrajajo pri ustavnih monarhijah.

    • rokc

      jure: prvi ste, ki ste to vprašanje ustavne monarhije (parlamentarne monarhije danes) omenili, zato Vam res čestitam!

      Pri Slovencih monarhizma ni veliko me pa osebno monarhizem vedno bolj intrigira in se sprašujem, zakaj je bilo v 19. stoletju in vse do konca WWII vseeno toliko ljudi na Zahodu, ki so bili pripravljeni monarhistična načela braniti ne samo s politiko, tudi z nasiljem, ker v republikanizem (sploh populističnega ljudsko-demokratičnega tipa) niso verjeli. Navsezadnje je bila ena redkih uspešnih demokracij pred WWII Švica, ki pa je (in še vedno deluje) na izrazito subsidiarističen način ter z izrazito osveščenimi državljani, katerim so osebne in predvsem lastninske pravice svetinja.

      V slovenskem javnem prostoru je nekaj posameznikov, ki razglabljajo o monarhizmu ampak se štejejo kot eksoti. Upal bi si trditi, da je tega še manj kot ob osamosvojitvi, ko so člani povezani z DEMOS-om navezali stike z Ottom von Habsburgom, ki je veliko naredil za priznanje Slovenije (in kar je slovenski levi pol izrazito problematiziral – takrat med drugim že Golobič in predhodniki LDS-a v ZSMS).

      Zanimivo mi je opazovati ddržave/dežele, kjer se je monarhistična misel/odpor ohranil dolgo. Francija je dober primer z “nepoboljšljivimi” monarhisti, ki so se borili še 100 let po revoluciji, in šele po WWII so z gaulizmom popustili, prej pa jih je moral v tridesetih z posegom ustaviti še papež. Francozi imajo seveda Vendejo pa chouannerie pa Lyonski upor v času revolucije o katerih pa Slovenci seveda ne vedo NIČ.

      Potem v Španiji je fascinenten njihov monarhizem in predvsem karlizem, ki je doživel najvišji nivo v časi državljanske vojne, danes pa se počasi vrača z razmišljanjem o ‘Hispanidad’ ter njihovem motu ‘Dios, Fueros, Patria, Rey’

      Zanimivo je, da imajo celo Brazilci monarhiste, kajti Brazilija je bila monarhija (Napoleon je del portugalske kraljeve družine izgnal v Brazilijo), ki se še vedno borijo, kljub temu da so v izraziti manjšini. Monarhizem se prebuja na Poljskem, v Romuniji (ki je bila seveda monarhija) pa tudi v Italiji.

      Zanimivo bo opazovati ali se bo v vidiku politične krize monarhizem vrnil v evropskih državah, ki so nekdaj pred WWII že bile monarhije (Romunija, Bolgarija, Grčija, Srbija, tudi Črna Gora).

  2. baubau

    Dokler vsak od nas državljanov na svojem mestu ne prevzame popolne odgovornosti za lastno ravnanje v vseh svojih odnosih… ne more biti bolje.

  3. TL

    Demokracija je v Butalah, kjer je velika večina ljudi funkcionalno nepismenih, navaden blef. Ki ga temeljito izkoriščajo premeteni, pokvarjeni in koruptivni. Zato je prav, da povprečen Butalec živi vsak dan slabše in da je perspektiva še slabša. Ko se bodo sesuli zdravstveni, pokojninski in socialni sistem, takrat bo res hudo, ampak vsak dobi točno tisto, kar si zasluži.

  4. Peter Klepec

    Re:..“Morali bi bolj upoštevati, kaj si državljani želimo!” Verjamem, da je vsak pošten, pravičen in razumen gledalec ob tem zamrmral, ja, to bi bilo res dobro in pošteno.

    Demokracija, to je model upravljanja drzave, sam na sebi se ne zagotavlja zdrave in postene druzbe. Narod mora biti tak, potem to res deluje. Bivsi nemski predsednik ustavnega sodisca je izjavil, da noben zakon in nobena ustava ne deluje, ce v narodu ni neke solidne moralne/eticne baze. Zakoni samo registrirajo tisto, kar v narodu itak obstaja. In ce je diskrepanca med tistimi normami v narodu in zakonu, potem zakoni ne delujejo.

    Hiter pogled na vse postsocialisticne drzave, z Rusijo vred, kaze, da imajo vse po vrsti tezave s “postenostjo”. Ceprav imajo vse parlamente, volitve, ustave itd. In vendar ne deluje. Celo v stari dobri USA ne deluje (vec).

    Izoblikovanje narodnih moralnih vrednot traja stoletja. Lahko jih sicer na silo iznicit, ne mores jih pa z dekretom v nekaj letih spet regenerirat, ce bi hotel vzpostaviti prejsnje stanje (ce smatras, da je bilo prej bolje).

    Tipicen je primer bivse nemske DDR. v pol stoletja komunisticne preobrazbe so nardou izbili iz glave staro moralo in jo nadomestili z necem novim. Po 1990 je nemska drzava anulirala vse. Od sistem, zakonov in morale. Ni pa anulirala ljudi in glav, v katerih so bili ostanki morale se iz nacisticnih casov, kombinirane s socialisticnim nadomestkom. V bistvu ni moglo delovati, ampak so nemske oblasti racunale na intenzivno mesanje z zahodno populacijo. Delovalo je v velikih mestih, na podezelju in zakotnih malih mestih pa ni. Zato tam demokracija ne deluje, tako kot bi si zeleli.

  5. slavkope

    Slovenskim državljanom, davkoplačevalcem in volivcem je z veljavnim proti-ustavnim in ne-demokratičnim sorazmernim volilnim sistemom (po veljavni presoji Ustavnega sodišča RS) sistemsko onemogočena uresničitev ustavne pravice do neposrednega vpliva na izvolitev (in odpoklic) kandidatov za “odposlance ljudstva” v DZ RS.
    Namesto neposredno izvoljenih “ljudskih poslancev” nas namreč v najvišjem zakonodajnem telesu oblasti zastopajo izbranci političnih strank “v imenu ljudstva”, ki jih volivci smemo le pasivno in brez neposrednega vpliva zgolj potrjevati.

    Ne-ustavna in ne-demokratična praksa vladanja “v imenu ljudstva” se nadaljuje in ne-demokratično stopnjuje z ne-ustavno in proti-ustavno vladavino politično izključujoče vladajoče strankokracije, ki praktično brez vpliva opozicije lahko imenuje in zamenjuje vlado, sprejema in razveljavlja zakone in druge oblastne akte itd., itn.
    V samoumevni praksi proti-ustavne in ne-demokratične sistemske diktature vladajoče koalicije se mimo veljavne ustave ruši načelo treh samostojnih in neodvisnih vej oblasti, saj dejansko sistemsko in objektivno nadzira delovanje parlamenta in vlade izključno vladajoča koalicija političnih strank, ki si v praksi mimo veljavne ustavne ureditve samostojno ali s pomočjo politično podrejenih in servilnih medijev ter zalednih delov civilne družbe podreja tudi sodno vejo oblasti.

    Brez nujne sistemske spremembe/prilagoditve veljavnega volilnega sistema po načelu “en volivec – en glas” ter z dosledno uveljavitvijo neposrednega vpliva volivca na izvolitev ali odpoklic državnih in evro-poslancev bo ustavno-pravno in demokratično invalidna večstrankarska parlamentarna demokracija in vladavina vladajoče parlamentarne strankokracije v RS le še bolj porazno oddaljena od veljavne ustavne ureditve in od načel demokracije. Sorazmerno bo tudi vse slabša volilna udeležba in posledično vse bolj šibka legalnost in legitimnost ne-ustavno in ne-demokratično izsiljenih organov državne oblasti.

    • Rokovnjac

      Ja Slavko,odlicno povedano ali kaj,ko pa se Butalcev nic ne prime!

      • franc

        Res odličen prispevek, ki jasno pove, da po sedanjem volilnem sistemu volimo samo kandidate strankarske liste, katere sestavo in razpored, določi predsednik oz. vodstvo stranke, kar vpliva na možnost izvolitve kandidata. Kandidat oz. izvoljeni poslanci so “prislovično pošteni domoljubi”, potem pokažejo lojalnost oz. hvaležnost predsedniku, kar godi predsedniku, in tudi članstvu, saj naj bi bilo samoumevno, da po izvolitvi pokažejo svoje hvaležnost predsedniku stranke, ki potem lahko avtokratsko vodi stranko. Ve se, “da šef vse ve! Podprimo ga, on bo pa nas!« Sveži kadri so odveč. Ne poznamo odgovornosti, celo ne v pravosodju. Edini, ki je doslej pokazal odgovornost, je pokojni dr. Andrej Bajuk, predsednik NSi, ki je takoj in nepreklicno odstopil, ker je NSi izpadla kot parlamentarna stranka. Kmalu za tem je umrl, nihče ni ponovil njegovo pokazano odgovornost, brez katere ne bo pravne države in ne demokratične RS. Krivi bodo zopet drugi?

    • franc

      Res odličen prispevek, ki jasno pove, da po sedanjem volilnem sistemu volimo samo kanditate strankarske liste, katere sestavo in razpored, določi predsednik oz. vodstvo stranke, kar vpliva na možnost izvolitve kandidata. Knadidat oz. izvoljeni poslanci so “prislovično poštenost slovenskih domoljubov”, potem pokažejo lojalnost oz hvaležnost predsedniku, kar godi predsedniku, in tudi članstvu, ai samoumevno npa po izvolitvi pokažejo svoje hvaležnost predsedniku stranke, ki potem lahko avtokratsko vodi stranko. Ve se, “da šef vse ve! Podprimo ga, on bo pa nas! Sveži kadri so odveč. Ne poznamo odgovornosti, celo ne v pravosodju. Edini, ki je doslej pokazal odgovornost, je pokojni dr. Andrej Bajuk, predsednk NSi, ki je takoj in nepreklicno odstopil, ker je NSi izpadla kot parlamentarna stranka. Kmalu za tem je umrl, nihče ni ponovil njegovo pokazano odgovornost, brez kaatere ne bo pravne države in ne demokratične RS. Krivi bodo zopet drugi?

  6. deni

    Ljudstvo. Ta pojem je ena najbolj zlorabljenih besed v zgodovini, sploh od 45. leta naprej. Komunisti so obsojali na dolgotrajne in smrtno kazen V imenu ljudstva (Dachauski, Nagodetov proces) in preko zvočnikov predvajali lažne obtožbe in potem izrekali sodbe V imenu ljudstva. Ljudstvo, oziroma (pastir) pa navadna drhal, ki je navijala za SMRT. Ali so bili pastirji samo zmanipulirani ali prisiljeni ali pa samo psihopatsko uživali ob demagoških prijemih sodnikov postavljenih s strani “ljudstva”.
    Lahko da so se izurjeni moskovski študentje učili od svojih zapriseženih sovražnikov, ki so stoletja nazaj s pomočjo inkvizicije pospravljali čarovnice kot moteči element. Ali pa na znani akademiji v Moskvi, izpopolnjevali študij.

    Jezusa so tudi križali v imenu, no ja, ljudstva, Robespierre giljotiniral in še mnogo primerov v človeški zgodovini. Toda t.i. zmagovalci II. sv vojne so sojenja še dodatno prilagodili svojim potrebam in to vse do dandanes. Seveda s sofisticirano inačico.

    Kakorkoli. Avtor, če sem prav razumel podaja razlage, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi družba postala vsaj nekoliko bolj demokratična in da V imenu ljudstva in Ustava RS ne bi bili vedno znova kršeni, oziroma tako spretno ali manj spretno vse prilagojeno oblasti. Ker navadni ljudje (pastir) smo samo navaden potrošni material za vedno nove volitve, oziroma kako na oblast pripeljati vedno nov obraz. Nateg je tako dobro zrežiran, da pastirju lahko volk pokolje vse ovce pa ta še opazil ne bo, oziroma ne bo hotel videti in se raje obračal stran, češ, tudi če je volk samo da je naš.

    Volk si je zaželel svežega ovčjega mesa. Prišel je do ograde z ovcami in jim leporečil naj ga spustijo noter. Ovce takoj, češ, da je volk. Volk je spremenil taktiko in začel muliti travo okrog, medtem pa z raznimi floskulami itd, češ, kako jih človek izkorišča itd, itd. Končno nekaj “napredno” mislečih spusti volka v ogrado, z mislijo, možno da je volk, vendar je postal ovca, saj ja je travo. Volk je seveda najprej pohrustal oportunistične ovce, potem še ostale. Tako sit se je odpravil naprej do naslednje ograde.
    To zgodbo si je domislil Guareschi že leta nazaj. Mogoče ni najbolj posrečena primerjava s stanjem, ampak sem vsaj poskusil.

    Sokrat in ostali veliki filozofi so bili veliko pred (našim) svojim časom, tako časovno kot v prenesenem pomenu. Današnji t.i. filozofi, dobesedno filozofirajo in so večinoma “napredno” (beri- levo) usmerjeni, znajo pa mojstrsko obračati in obrniti prav vsako zadevo v svoj prid. Pravzaprav hipokrizija z vsemi sopomenkami vred. Kakorkoli se obrne. Smo še vedno samo “pastir”.

  7. Jože

    Menim, da ni toliko problem kaj si slovenci želijo odnosno kakšno obliko oblasti bi imeli. Problem je, da pojma nimajo o tem, kaj sploh pomeni vladavina prava in oblast, ki je – tako je dejal že Lincoln – “of the people, by the people and for the people”. Saj si znamo prevesti: oblast, ki prihaja iz ljudstva, ki jo izvaja ljudstvo in ki dela za ljudi.

  8. jaz

    Narobe je dojemati besede da ima v demokratični državi oblast ljudstvo. Demokracija pomeni, da ima ljudstvo na referendumu polna pooblastila da nekoga ki ne dela dobro odstrani od pozicije oblasti in moči. Oblast ljudstva deluje za nazaj ko je (štiriletna) škoda že storjena. Toliko o demokraciji. Če primerjam…Ljudje ki se z letalom odpravijo v Ameriko lahko izberejo letalsko podjetje. Pilota in vzdrževano letalo pa izbere slednje. Po “štirih letih vožnje” lahko potniki za vrnitev v domovino če so zadovoljni najamejo isto linijo ali pa ne…(če jih je ta pustila recimo na dnu Atlanskega oceana)….

  9. APMMB2

    Ni važno, kakšna je oblast, važno je da temelji na resnici.
    Resnica je samo ena. Resnico določa narava.
    Bolj ko poznamo naravo in njene zakone, bolj se približamo resnci.
    Če dobro poznamo resnico, vemo, kaj je prav in vemo, kako je potrebno vladati.Ljudje od davnin proučujejo naravo,se iz nje učijo in izvajajo pravila, ki jih usmerjajo k naravi.
    Da bi zajeli čim širšo populacijo, so si izmislili bogove,ki so jim kazali pravo pot.
    Bogov je bilo vse več, zato je nastajala zmeda in odločili so se za enega samega boga, ki naj bi ustvaril svet in pravila, po katerih se morajo ljudje ravnati.
    V tisočletjih se je izkazalo, ali ima Bog prav, ali ne.
    Nekatere vere božjo besedeo spoštujejo kot absolutno in jih je prehitel čas, druge se prilagajajo, a vendar upštevajo naravne temelje.
    Narava ni idelana, zato tudi vere niso idealne in tudi življenje, ki ga usmerjajo in vodijo ni idealno.
    Zadnjih nekaj stoletij, pa razumniki menijo, da so nad naravo in da lahko sami kreirajo življneje.
    Bolj kot se razvija znanost, več je tistih,ki menijo, da ni potrebno upoštevati naravnih zakonov, zato opuščajo vero in verske nauke, ter si zmišljajo nove in nove rsnice in jih ponujajo in vsiljujejo ljudem.
    Ni Boga, ni postave in je tisoče resnic. Je zmeda.
    Nastane probem, vodenja in pred vsem vprašanje: kdo ima prav.
    Prevladuje misel,da če odloča eden sam, je diktatura, če odločajo vsi pa demokracija.
    Ne eno, ne drugo ne drži.
    Dikatator ne upošteva narave, množice pa povzročajo zmedo.
    Prav ni ne eno ne drugo.
    Oblast mora temeljiti na naravnih temeljih. Ta ne bo idelana, saj tudi narava ni idelana, kar nam pričajo naravne katastrofe, pa je vseeno bolje ravnati se po naravnih zakonih, kot pa iskati nenaravne poti, ki zavajajo.
    Danes je človeštvo zašlo na nenaravne poti, zato nastaja vse večja zmeda in vse večje težave.
    Poglejmo si samo neumnosti s katerimi nas želi omeržiti sodobna oblast.
    Pojavljajo se norosti, ki jih je potrebnno sprejeti, sicer pretijo celo sankcije.
    Zablod je ogromno,naj pa tukaj izpostavim spolno enakost, kot eno najbolj neumno in celo usodno.
    Narava , ali Bog, če hočete, je ustvarila dva spola, moškega in ženskega in vaskemu dala svojo funkcijo,kar velja za človeški rod, kot za ves ostali živi svet.
    Pa se najdejo modrijani, ki želijo to naravno zapoved spremeniti in se začno poigravati s spolom in njegovo funkcijo.
    Nastaja vse večja zmeda in če je ne bo nihče ustavil, preti človeštvu propad.
    Popolnome vseeno je, ali bo norost preprečil diktator, ali najširša demokracija, norost je potrebno preprečiti.
    Primer nam kaže, da ni bistvena oblika vladanja, temveč temelji , na katerih temelji vladanje.
    Menim, da danes ni za stanje kriva oblika vladanja, temveč pred vsem napčni temelji na osnovi kterih vlada.
    Ti so porušeni in zato je vladanje vprašljivo.
    Za konec pa še ena cvetka. Greta Thumberg je postala vladarica. Ni je ustoličila diktatura., tudi nikakršna formalna demokracija je ni postavila na vrh.Pojavila se je kot božanstvo in omrežila dobršen del človeštva.
    Njen pojav pa je zanesljivo škodliv za človeštvo. Sama postavlja vprašaj tako za diktaturo, kot demokracijo. Eno in drugo je pod vprašajem zato,ker Greta vlada na napačnih, celo škodljivih predpostavkah.
    Kaj nam pomaga najširša demokracija, če sloni na napačnih temeljih.

    • JELENA

      In vendar je demokracija sistem, ki ima največ varovalk proti zlorabam oblasti, torej tudi proti temu, da posameznik iz pozicije moči (božanstva) odloča, kaj je naravno in kaj ne. Delujoča demokracija bi morala s svojimi podsistemi zagotavljati, da vsaj dolgoročno prevlada interes javnosti. Torej bi morala tudi preprečiti zblojene ideologije, ki ogrožajo človeštvo.

      • Miller

        … saj vse zakone in ukrepe vlade demokratično z glasovanjem, sprejema demokratično izvoljeni parlament, mar ne ?

        No, o demokraciji je že Sokrat pred 2400 let napisal vse.
        Tudi demokracija je past.

        • tohuvabohu

          Sokrat ni povedal prav nič o demokraciji, ki je moderen izum. Govoril je o republiki, ki pa se ji po grško reče demokracija.

          • Miller

            ne rigaj polupismeni magarac

        • JELENA

          Ne čisto vseh. Prvi znak za alarm je, ko vlada sprejema nujne zakone enega za drugim kot po tekočem traku, tak je bil npr. zakon o RTVS, še posebej če gre za poseg način delovanja in vodenja nacionalnega medija.

      • APMMB2

        Prepričan sem, da si človek znanje in moralo pridobi. Eni lažje, drugi težje.Več kot je pametnih in moralnih, večja je verjetnost, da bodo na volitvah zmagali pametni in moralni.
        V kolikor družba sistematično poneumlja ljudi in jih vzgaja v nemorali, seveda ni pričakovati, da bodo takšno družbo vodili pametni in moralni voditelji, ne glede na način volitev, saj vemo, če je med zrnjem preveč plev, je vso zrnje zanič.
        V Sloveniji je že tako.
        V šolah slabo učimo, vzgajamo pa sploh ne, potem pač imamo to, kar nam vlada in še slabše bo, tudi če sremenimo volilni sistem in uganjamo, takšno ali drugačno demokracijo.
        Odaljili smo se od narave in zato bomo kaznovani.

  10. Rokovnjac

    Tista butalska demokracija je zelo cudna.Tle se sopirite,da vecina vlada.Men se zdi,da system smrdi do neba.Ce bi blo res kar pravte,da vecina vlada,bi se v vlado vkljucit,vsi,tudi,ki so bili na volitvajh druge,tako pa jih izkljucite in poiscete luzerje in jih uvlecete v vlado,come on budale!!

  11. ren

    “Da o totalni bizarnosti situacije z razumevanjem, kdo in kaj je civilna družba …”

    Pri nas so nekateri “inštituti”, deklarirani kot “civilna družba”, skupek nevoljenih tolp, ki jih z denarjem na debelo zalaga vlada, da dirigirajo vladi, kakšne želje tolp mora vlada izpolnjevati.

  12. ren

    “Na splošnih volitvah, t.i. prazniku demokracije…”

    To je floskula. V resnici pa je praznik goljufanja; vedno bolj je v to narod prepričan. Posebno po zadnjih volitvah. (Kaj že se je pred leti na volilni dan dogajalo v Tržiču? Podaljšanje odprtja volišč za eno uro. janković???)

  13. ren

    “Morali bi bolj upoštevati, kaj si državljani želimo!”

    Ja, saj golob (gobezdač!) upošteva. Kar glejte TV Dnevnike, kamor
    vrli uredniki uvrščajo golobove izjave, kako on dela za ljudi in bo vedno delal za ljudi. On in vlada. V eni izjavi vsaj trikrat pove, da so prvo ljudje.
    Še pod nobeno vlado nam ni bilo lepše! :))))

    • tohuvabohu

      Kar se tiče Golobove retorike, je zanimivo, da se obilno poslužuje Cmerarjeve frazeologije. Najbolj bije v oči seveda “naslavljanje izzivov” kot evfemizem za “reševanje težav”. To grozo poslušamo dnevno iz ust ministrov in poslancev vladne koalicije. Tudi fraza “delamo za ljudi” je Cmerarjeva. V zadnjem času pa se uveljavlja premeteni populistični izraz “še bolj”. Tudi tega je izumil znameniti moralnež po kakih dveh letih vladanja, ko je z vsako izjavo želel opozoriti, kaj vse je njegova oblast že dotlej dobrega naredila za ljudi, sedaj pa to dela “še bolj”. To je gnusna demagogija prve vrste.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar

Ja kaj si pa tale Logar misli, da je?! Za koga se pa ima?!

Strinjam se z zapisanim v izjavi Anžeta Logarja, objavljeni na družbenem omrežju Facebook 14. februarja letos, in sicer da si “v veliki večini ljudje, ne glede na različna politična prepričanja želijo boljšo, spravnejšo prihodnost”. A tisti, ki so se odločili in si upajo iti po Poti, ki poskuša omogočiti ljudem doživeti takšno prihodnost, morajo to Pot ljudem jasno pokazati in prikazati, kako, na kakšen način, s kakšno metodo, s kakšnim orodjem bodo opremili to Pot, omogočili vsa dejanja na tej Poti. In kako bodo tudi omogočili tistim, ki izrazijo željo in se tudi čutijo sposobne, kaj ukreniti na tej Poti, da sodelujejo.

Ali so poslanci res predstavniki vsega ljudstva?

Politično dogajanje je ponovno odprlo razpravo o vsebini 82. člena slovenske ustave, ki pravi: “Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila”. Razprava se je prebudila ob nedavni zahtevi SDS, da njeni poslanci podpišejo izjavo o zvestobi poslanski skupini. Trije, vključno z Anžetom Logarjem, tega niso storili. Podobno kot toktat se je o 82. členu sprožila polemika tudi pred leti ob razkritju pogodbe med SDS in njenimi poslanci, ki določajo njihove finančne obveznosti v primeru, če ti zapustijo poslansko skupino stranke. V obeh primerih se SDS očita, da s takšnimi zahtevami do poslancev krši ustavo. Toda kaj dejansko sploh pomeni ta ustavna določba? Kako naj razumemo nujnost svobode odločanja poslancev in njihovo predstavljanje vsega ljudstva?

Anderličeva “šelenburška elita” na sejmu slovenske fovšije

Jože Anderlič si zasluži priznanje za poskus, da bi v Ljubljani vsaj na nekaj tisoč kvadratih pričaral okus evropske metropole. Ambicija, ki nikakor ni enostavna – kar morda dokazuje tudi promoviranje stanovalcev, s čemer bi investitor verjetno rad privabil nove kupce. Ali takšen prodajni prijem lahko uspešen, je drugo vprašanje. Morda je res prodanih že več kot polovica stanovanj (četudi so nas pred meseci oglasna sporočila v medijih informirala, da je prodano že “skoraj” vse), to ne spremeni dejstva, da Ljubljana sama po sebi ne mara elitizma in da so ljudje, ki sami sebe razglašajo za elito, medtem ko si z denarjem nepojasnjenega izvora kupujejo drage nepremičnine vsem na očeh, vse prej kot prototip tiste resnične, prave elite, ki se ji ni treba dokazovati ali postavljati pred nikomer.

Zdravniška stavka v bolnici Franja

Kaj sploh je ta stavka? Kako se kaže? Običajno se stavka tako, da se prekine delo. Naš javno zdravstveni sistem je lahko tak, kot je, samo zato, ker zdravniki zaradi pomanjkanja zdravnikov delajo preko svojega delovnega časa. Le tako so lahko opravili dovolj pregledov in zadovoljili vsaj v osnovi potrebe ljudi. Brez tega nadurnega dela javno zdravstvo sploh ne more obstajati v obliki, kot smo ga imeli. Tega se premalo zavedajo tako pacienti kot politiki. Zato so nekateri zdravniki in zdravstveni delavci delali tudi po 400 ur mesečno, toda tako se ne da delati v nedogled, to je vsakemu jasno.

Jurski socialdemokratski park bo s Tanjo Fajon težko preživel evropske volitve

Socialni demokrati so se krize, ki jih je zadela po aferi Litijska 51, lotili “by the book”: najprej so hoteli izsiliti odstop pravosodne ministrice, saj so upali, da se bo s tem povezava s stranko končala. Če odsekaš zastrupljeni ud, bo telo ostalo zdravo, so domnevali. Toda kljub ostremu javnemu in brutalnemu spopadu med sedaj že “svobodno” Dominiko Švarc Pipan ter stranko SD, se položaj socialnih demokratov ni stabiliziral. Kljub odstopu generalnega sekretarja Klemna Žiberta, ki predstavlja tretjo generacijo nekdanje družbene in partijske elite, se ugled stranke ni dvignil. Odsekali so prst na roki, odrekli so se Dominiki Švarc Pipan, spokal je generalni sekretar, vendar se okužba ni ustavila. Zaradi vsega tega se zastavlja logično vprašanje: ali se SD sploh lahko dvigne z dna s Tanjo Fajon na čelu?

Politiki, pustite medije pri miru!

Misel, da naj se s politiko ukvarjajo politiki, medije pa pustijo pri miru, ker so v domeni novinarjev, je v Sloveniji še vedno utopična. Temu pritrjuje tudi predlagana novela medijskega zakona, ki je nastajala na Ministrstvu za kulturo in poleg nekaterih racionalnih...

Butalci kot slovenski politični “mainstream”

“Butalci” je sicer naslov zbirke humoresk pisatelja Frana Milčinskega. Objavljal jih je v raznih časopisih, kot zbirka pa so izšli po njegovi smrti. Butalci so prebivalci izmišljenega kraja, imenovanega Butale. Imajo se za zelo pametne in pomembne, čeprav so v resnici precej “omejeni”, kar bi bilo danes za nekatere celo politično nekorektno poimenovanje. Neprestano patološko tekmujejo s prebivalci sosednjega kraja. Zelo pomenljivo, povedno, če apliciramo na današnji čas bolestnega političnega tekmovanja doma in v svetu. Tudi tale tekst v duhu pustovanja določene aktualne zadeve prikazuje v satiričnem smislu.

Česa vam o zdravniški stavki drugi mediji (še) niso povedali

FIDES je stavko zdravnikov napovedal 18. decembra 2023. Do danes je preteklo že okroglih 60 dni, dva meseca. To sta dva meseca zamujenih priložnosti za nov dogovor, za ureditev razmer v zdravstvu. Do kdaj bomo še čakali in prenašali ta nered? Kdaj se bo Valentina...