Ključnik: Marco Rubio
Slava Ukrajini in sramota Združenim državam Amerike

Slava Ukrajini in sramota Združenim državam Amerike

Donald Trump je v primeru Ukrajine in odnosa do Vladimirja Putina spet naredil šokantno vsebinsko salto. Medtem, ko je še pred tedni hvalil ukrajinski boj za svobodo in njihov pogum, sedaj iz ‘dežele svobodnih’ Ukrajincem pošilja t. i. mirovni načrt, ki pa bolj spominja na Putinov spisek novoletnih želja. Šokirani in razočarani Ukrajinci imajo za sprejem predlagane ameriške sramote časa samo do prihajajočega četrtka. Ameriski državni sekretar Marco Rubio je sicer zaradi ogorčenja že zanikal, da naj bi šlo v bistvu za ruski predlog, napisali naj bi ga v ZDA, čeprav v vseh elementih spominja na ruska stališča, ki že od začetka Putinove tridnevne specialne operacije leta 2022 prihajajo iz Moskve.

Trumpova osmrtnica za Evropo ob tretji obletnici Putinovega napada na Ukrajino

Trumpova osmrtnica za Evropo ob tretji obletnici Putinovega napada na Ukrajino

Ob tretji obletnici ruskega napada na Ukrajino, ki ga je sprožil Vladimir Putin, napadeni državi grozi, da bo postala prva žrtev nove svetovne ureditve, ki ne temelji več toliko na zavorah in ravnovesjih mednarodnega prava, kot pa na pravilu, ki ga je prvi ubesedil že starogrški zgodovinar Tukidid v svojem klasičnem delu Peloponeška vojna: “Po svetu je pravica možna le med enakimi v moči, medtem ko močni počnejo, kar lahko, šibki pa trpijo, kar morajo.” Ruski avtokrat si je z vrnitvijo prijatelja Donalda v Belo hišo oddahnil. Okupacija Ukrajine bo legalizirana, Rusija in Amerika pa si bosta v novem svetovnem redu bržkone zaveznici v pričakovanem konfliktu s Kitajsko, ki želi do leta 2049 postati najmočnejša država na svetu. Poroko Amerike in Rusije danes plačuje Ukrajina, že jutri pa bo morda na vrsti Evropska unija. Danes ne gre več samo za Ukrajino. Gre tudi za prihodnost Evrope.

WAR-nost

WAR-nost

Nekaj je očitno – varnost ni več samoumevna. Tudi ni več tema, kjer bi lahko posamezne stranke zganjale politično demagogijo o lepotah nevtralnosti. Še na študiju ekonomije bi bilo smiselno tisto znano dilemo o maslu ali topovih zamenjati s čim bolj realističnim, kajti prav lahko se zgodi, da brez topov ne bo niti kruha, kaj šele masla na njem. “Da bi preprečili vojno, se moramo nanjo pripraviti.” To je bistvo: doktrina odvračanja. Če se želimo izogniti vojni, je treba investirati v varnost. Smo priča paradoksu; razvoj Zahoda je prinesel dolgo obdobje miru, kjer so države počasi začele pozabljati, da so se vsi mejniki v zgodovini sveta zgodili preko vojn. Upadati je začela ambicija pri ohranjanju vojaške (pre)moči Zahoda. Zaradi zanemarjanja varnosti demokratičnega sveta (z izjemo ZDA) so nedemokratične velesile spoznale, da Zahod postaja ranljiv. Zato so začeli spodjedati svetovni red in mir.