Politični analitik Sebastjan Jeretič je opozoril na bistvo, ki se dogaja v ozadju političnih pogajanj. (Vir: Tarča)...
Politični analitik Sebastjan Jeretič je opozoril na bistvo, ki se dogaja v ozadju političnih pogajanj. (Vir: Tarča)...
Že nekaj ur po zaprtju volišč v nedeljo se je začel medijski in politični proces povolilne aritmetike, ki pa večinoma zanemarja ogromne vsebinske, programske razlike med strankami in razkritja koruptivnega koncepta vladanja sedanje koalicije, sploh največje vladne stranke. Razkrita dejstva ne bodo izginila nikamor, ne glede na to, kdo in s kakšnim namenom je organiziral zloglasne predvolilne prisluhe. Predsednik Gibanja Svoboda se je po tesni relativni zmagi, ki pa mu ne omogoča sestavo nove ideološko zabetonirane vlade, čez noč spremenil v zagovornika široke “razvojne koalicije”, pri čemer ne izključuje nikogar, razen seveda SDS, s katero se ne misli niti vljudnostno pogovarjati, ker pravi, da gre za nedemokratično stranko. To je celo nekdanji predsednik SD in sedanji politični analitik Igor Lukšič ocenil za popoln nesmisel in hudo napako.
Volitve so mimo, dobili smo relativnega zmagovalca in poraženca, ki tega nikakor ne misli priznati. Rezultat volitev tako ostaja dvoumen in Robertu Golobu načeloma daje pravico do mandatarstva, vendar brez sodelovanja Logarjevih Demokratov ne bo imel dovolj glasov za izvolitev. Zgodilo se je natanko to, kar sem napovedal že pred nekaj tedni: ali bo naslednja vlada v koalicijskem smislu “nenačelna”, saj bo v njej tudi stranka, ki nikakor ni leva, ali pa nas čakajo nove volitve. Manjšinska vlada Roberta Goloba bi bila v takšnih razmerah preveč tvegan projekt, Janševa domnevna vpletenost v prisluškovalno afero pa mora dobiti sodni epilog, preden bomo šli na nove predčasne volitve.
Zadnje dni poslušamo prisluhe, posnetke nekdanjih politikov, odvetnikov, ki v resnici niso nič kaj šokantni. To kar govorijo vladno financirani, zelo dobro omreženi domnevni “naivneži” v sicer nezakonitih posnetkih, je jasno že kar nekaj časa, morda desetletja, zato pač Slovenija nazaduje. Večina si o tem koruptivnem problemu laže, zavestno, nezavestno. Ampak namesto obračunavanja s predstavljeno korupcijo v najvišjih krogih politike, vlade, vidimo samo nekakšno sistemsko, medijsko orkestrirano opravičevanje vpletenih, ker so bili menda “zavedeni”. Razumljeni “iz konteksta”. V to opravičevanje koruptivnosti je predsednik vlade Robert Golob po pričakovanjih vpletel SOVO in Policijo. Kot pri izogibanju pričanju v Državnem zboru v zadevi Bobnar. Vsebino posnetkov poskušajo orkestrirano potisniti v ozadje, vsaj do volilne nedelje. Ampak šokantna, neokusna, koruptivna vsebina ne bo izginila nikamor, v resnično neodvisnih medijih in tudi v širši javnosti bo tudi po volitvah.
Slovenska vlada je 11. septembra lani Miloradu Dodiku prepovedala vstop v državo zaradi njegovih političnih in gospodarskih povezav s konfliktnimi in kontroverznimi dejavnostmi v regiji ter groženj nacionalni varnosti in standardom Evropske unije. Dodik je v odgovor pozval Srbe v Sloveniji, naj na parlamentarnih volitvah podprejo Janšo, s čimer je poskušal vplivati na volilni proces in se maščevati za prepoved vstopa. V sodelovanju z Viktorjem Orbánom, ruskimi političnimi, obveščevalnimi in gospodarskimi strukturami ter podporo tuje obveščevalne velesile naj bi deloval proti vladi Roberta Goloba. Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji in strmoglavljenju njene legalno izvoljene vlade, katere posledice so lahko dolgoročne.
Predsednik SDS Janez Janša je na sicer precej nevsebinskem in nenavadnem soočenju, ki je že po sami formi (povabljena...
Direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt je očitno skeptična do lastnih meritev javnega mnenja, ki jih je v...
Politično-ekonomski komentator Goran Novković se je očitno "nalezel" floskulizacije slovenske politike, ki očitno...
Komentator Mladine Janko Lorenci je ob fanatičnem "strašenju" s spremembo oblasti verjetno pomotoma opisal politiko...
Ne glede na to, da bodo volitve šele 22. marca, je v Sloveniji volilna kampanja v polnem teku, tudi zato, da se stroški strank in njihovih podpornikov lahko skrijejo izven obveznih predvolilnih računov. To delajo vsi, ne glede na barvo, razlika je samo v brutalnosti in brezsramnosti. Je pa ob vseh komunikacijskih domislicah potrebno izpostaviti precej patetični ponovni poskus levega pola na temo “samo, da ni Janša”, temu so prek “neodvisnega” Ustavnega sodišča spet dodali še partizane in domobrance (primer Rupnik iz zgodovinskega predala), saj je nesposobnost in koruptivnost te vlade težko skriti samo za smešnim kričanjem o domnevno prihajajoči desni diktaturi in zaplinjanju ljudi.
Janez Janša je, kot bi rekli Američani, “master of disaster”. Očitno bo tudi tokrat pred volitvami, namesto da bi bil modro tiho in si tako nabiral politične točke, streljal kozle, zganjal nacionalizem in žalil ljudi po družbenem omrežju X. S takšno predvolilno taktiko si bo do 22. marca uspešno zmanjšal možnosti za prepričljivo zmago in potrdil, da velik del levičarskih klišejev o njem drži. Predvsem pa tisti kliše, da lahko levici pomaga ohraniti oblast le – Janša. Si v strankah vladne koalicije lahko želijo še kaj boljšega?
Ekonomist Matej Lahovnik je precej "plastično" predstavil razloge zakaj bo morda sedanja opozicija ostala opozicija...
Sinoči objavljena javnomenjska raziskava, ki jo je Mediana pripravila za RTV Slovenija, ni nobeno presenečenje, saj je že nekaj mesecev jasno, da se bo število parlamentarnih strank 22. marca najverjetneje povečalo, da bo relativni zmagovalec volitev Janez Janša, ki pa bo za sestavo vlade potreboval vsaj eno stranko z nasprotne strani. A ker sta zgodbi upokojenske stranke in SMC pokopani, Logarjevi Demokrati pa ne bodo zadostovali za 46 mandatov, je zdaj ključno vprašanje, kakšno vlogo bo po volitvah igrala stranka, ki si je nadela ime Resnica. Zoran Stevanović je zato v nedeljo že praznoval in napovedoval, da je usoda prihodnje vlade v njihovih rokah …
Pred volitvami se vrstijo ankete in ocene, kaj lahko prinese zmago desnemu ali levemu polu. Kredibilnost merjenja javnega mnenja je sicer precej spodkopana, sploh po zadnjem fiasku pri napovedih rezultata glede referenduma o prostovoljnem končanju življenja. Tudi pri rezultatih zadnjih evropskih volitev so t. i. javnomnenjske agencije, ki se gibljejo v popolnoma neurejenem pravnem okolju, udarile mimo. Se pa ne glede na vse takšne in drugačne ankete in akrobacije izrisujejo “bojne črte” predvolilne kampanje. Poleg Logarjevih Demokratov in Prebiličevega Preroda bodo pri oblikovanju naslednje koalicije morda vodilno vlogo igrale nekatere medijsko “zanemarjene” stranke. Poleg SNS, ki ga v zadnjem času v precejšnji meri “pumpajo” desni mediji, je tu še Resni.ca, ki vsaj zaenkrat velja za Jelinčičevega dvojčka na levi. Pogovarjali smo se z njenim predsednikom Zoranom Stevanovićem.
Zadnje dni smo slišali toliko verbalnih, vsebinskih bravur in akrobacij o t. i. združevanju na levi, da ni več popolnoma jasno, ali gre za načrtno spuščanje politične megle ali pa za dejansko nesposobnost racionalnega razmisleka o ustreznih predvolilnih strategijah. Edino, kar je precej jasno je, da se aktualni “vladarji” resnično bojijo poraza na prihajajočih volitvah. Za obstoj na oblasti pa so pripravljeni narediti praktično vse, tudi kaj takšnega, kar nima nobene veze z demokratičnimi načeli. Dodatno državno financiranje t. i. prijateljskih medijev, od katerih se pričakuje ustrezno poročanje o zgodovinskih uspehih vlade in galaktičnih nevarnostih spremembe oblasti, je samo vrh ledene gore.