+Opazili smo
Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Zadnje izjave Donalda Trumpa o možnosti izstopa Združenih držav iz Nata so v Evropi znova sprožile val negotovosti. Takšne izjave sicer niso povsem nove, vendar je njihov politični in strateški učinek danes bistveno večji kot v preteklosti, saj je svet vstopil v obdobje povečane nestabilnosti, v katerem so varnostna zavezništva pomembnejša kot kadarkoli po koncu hladne vojne. Ključno vprašanje zato ni več le, ali bodo ZDA res izstopile iz Nata. Morda je še pomembnejše vprašanje, kakšen Nato sploh lahko obstane v razmerah, kjer ameriška zavezanost ni več samoumevna. Nato se torej spreminja, vprašanje pa je, ali se je Evropa pripravljena spremeniti skupaj z njim.

15 cm snega, poledica, minus v januarju so hujši sovražniki Slovenije kot razpadajoča globalna ureditev

15 cm snega, poledica, minus v januarju so hujši sovražniki Slovenije kot razpadajoča globalna ureditev

Zadnji teden nas je končno obiskala zima, ki smo jo sicer vsi nestrpno pričakovali že za Božič, ali vsaj Silvestrovo. Kot se je izkazalo, pa si Slovenci želijo dejanske zime samo na novoletnih vrtnih drevescih, na kakšnem bližnjem klancu, kjer bodo z družino postavili snežaka za svoj FB, Insta, Tik Tok profil, morda sankališčih,  smučiščih… sneg pa je nezaželen na cestah, pločnikih, na avtomobilih, tam bi ga morali prepovedati, ker povzroča slabo voljo in nepotrebne nevšečnosti za voznike preveč sofisticiranih, elektronsko in sploh do “zob” opremljenih, “oversize” terenskih vozil za vsaj 50.000 evrov. Iz izkušenj zadnjih dni je jasno, da Slovenijo nikakor ne ogrožajo Rusi, Trump, migranti, kibernetski napadi…, ampak je dovolj cca. 15 centimetrov snega s temperaturami pod nič stopinj, vse skupaj seveda v povezavi s plužnimi in posipalnimi “znanstveniki” na DARS.

Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi

Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi

Konferenca v Jalti ostaja simbol trenutka, ko so se velike sile odločale o usodi celin, pogosto brez neposrednega glasu manjših narodov. Reparacije so bile del tega procesa – hkrati orodje pravičnosti in sredstvo političnega pritiska. Današnje razprave o Ukrajini dokazujejo, da se zgodovina ne ponavlja dobesedno, a njeni vzorci ostajajo presenetljivo podobni. Razumevanje Jalte in povojnih reparacij ni zgolj akademsko vprašanje. Je opomin, da mir ni nikoli brezplačen in da način, kako se konča ena vojna, pogosto določa začetek naslednjega obdobja – bodisi stabilnosti bodisi novih napetosti.

Ko ZDA v dveh urah razgalijo bedo ruske štiriletne posebne operacije v Ukrajini

Ko ZDA v dveh urah razgalijo bedo ruske štiriletne posebne operacije v Ukrajini

Ruska “tridnevna specialna operacija” v Ukrajini, ki se bo naslednji mesec prelevila že v štiriletno vojno, je zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli spet malce potisnjena v ozadje. Imata pa obe “ekspediciji” dveh velesil veliko skupnega, a tudi mnogo pomenljivih razlik, ki so povezane z vsebino in rezultatom vojaškega posredovanja. Seveda je jasno, da je Rusija želela v Ukrajini storiti prav to, kar je v Venezueli naredil Trump – hitra odstranitev oblasti, ki je ne odobravajo in vzpostavitev marionetnega režima, ki bo sledil političnim in ekonomskim interesom zavojevalca. Razlike med posredovanjem Rusije in ZDA so vsaj navzven precej očitne: Rusiji ni uspelo, ZDA pa je. Poleg tega gre v primeru ZDA za posredovanje demokratične (pustimo podrobnosti) države v precej nedemokratični državi, pri Putinovi invaziji pa za napad imperialističega avtokratskega režima na mlado ukrajinsko demokracijo.

Prikriti revolucionarji na ustavnem sodišču

Prikriti revolucionarji na ustavnem sodišču

Bolj kot predbožična odločitev Ustavnega sodišča o neustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti v delu, ki je bil po vseh dosedanjih izjavah predsednika vlade Roberta Goloba ključen del t. i. zgodovinske zdravstvene reforme, je zanimiva in povedna orkestrirana relativizacija te odločitve, ki so jo vladni predstavniki ob podpori predsednice republike precej bizarno predstavljali skorajda kot podporo ustavnega sodišča vladnemu zakonu. Še iz določenih ločenih, sicer večinoma pritrdilnih mnenj posameznih ustavnih sodnikov je med vrsticami razbrati nekakšno “opravičevanje”, da so del zloglasnega 53.b člena razglasili za neustavnega. Zakon je pač tako slab in nesorazmeren pri ukrepih, da tudi kljub očitni ideološki servilnosti niso mogli pogledati stran.

Pravni spor za Mercatorjev M

Pravni spor za Mercatorjev M

Zadeva Mercator – Goltes ni zanimiva le z vidika avtorskega prava, kjer oblikovalka trdi, da trgovec neupravičeno uporablja njeno avtorsko stvaritev, o čemer sicer že skoraj 15 let teče sodni spor, temveč je tudi test razumevanja meja pravnega uveljavljanja interesov. Ali so bili izbrani postopki skladni z načelom sorazmernosti in z duhom pravne države? Kajti ne glede na končni razplet sodnega spora bo primer verjetno referenčen za razpravo o tem, kje se konča legitimno pravno varstvo pravic in kje se začne pritisk na medije.

Kako je bivši komik Šarec “pošolal” nesojenega bodočega premierja Prebiliča

Kako je bivši komik Šarec “pošolal” nesojenega bodočega premierja Prebiliča

Marjan Šarec, član vladne Svobode, ni le nekdanji župan, predsedniški kandidat, premier in obrambni minister, pač pa tudi tisti evropski poslanec, ki ima velik talent za pisanje. Njegova objava o Vladimirju Prebiliču nas je prepričala, da jo objavljamo v celoti. Plastično kaže tudi na stanje duha na t. i. levi sredini. V našem medijskem prostoru je humorja absolutno premalo, politične satire pa še posebej. Šarec je dokazal, da so politiki lahko dobri satiriki, njegova oznaka Prebiličeve stranke pa je vrhunska: “Taka stranka nas lahko prerodi ravno toliko, kot slabo zaprta sparjena mineralna voda, stoječa teden dni na kuhinjski polici, iz katere so mehurčki že zdavnaj izginili.” Šarčevi analizi Prebiličevega političnega delovanja ob rob naj izrazimo upanje, da bo v bližnji prihodnosti na podobno luciden način poračunal še npr. z Zoranom Jankovićem. Kajti vse nas zanima, kako se misli vladajoča stranka rešiti bremena, ki ga predstavlja korupcije osumljeni ljubljanski župan, na pol božanstvo za Roberta Goloba, sicer tudi velik prijatelj srbskega avtokrata Vučića in državni odlikovanec diktatorja Vladimirja Putina.

Blefiranje ali resničen ravs na levi?

Blefiranje ali resničen ravs na levi?

Zadnje dni smo slišali toliko verbalnih, vsebinskih bravur in akrobacij o t. i. združevanju na levi, da ni več popolnoma jasno, ali gre za načrtno spuščanje politične megle ali pa za dejansko nesposobnost racionalnega razmisleka o ustreznih predvolilnih strategijah. Edino, kar je precej jasno je, da se aktualni “vladarji” resnično bojijo poraza na prihajajočih volitvah. Za obstoj na oblasti pa so pripravljeni narediti praktično vse, tudi kaj takšnega, kar nima nobene veze z demokratičnimi načeli. Dodatno državno financiranje t. i. prijateljskih medijev, od katerih se pričakuje ustrezno poročanje o zgodovinskih uspehih vlade in galaktičnih nevarnostih spremembe oblasti, je samo vrh ledene gore.

Moralni svetilnik Evrope bo bojkotiral Evrovizijo na Dunaju

Moralni svetilnik Evrope bo bojkotiral Evrovizijo na Dunaju

Odločitev javnega zavoda RTV Slovenija, da maja ne bomo poslali predstavnika na izbor evrovizijske popevke 2026, je odmevala in našla nekaj prostora v svetovnih medijih. Kritike na račun slovenske udeležbe na tekmovanju, ki že dolgo nima več nobene zveze z Evropo, njeno kulturo, glasbo, ustvarjalnostjo…, saj na njem denimo nastopa tudi Avstralija, vsak čas pa bo mogoče tudi Kanada, smo poslušali tudi minula leta. Nekateri argumenti so bili zelo utemeljeni, da ne omenjamo navzkrižja s poslanstvom javne TV. Poleg teritorialne razgradnje samega tekmovanja za mnoge v oči bode predvsem vsebinska, ne-kakovostna preobrazba prireditve, ki so jo več kot očitno prevzeli določeni lobiji in vplivne skupine iz ozadja s politično-ideološko agendo.

Slovenski paradoks obdavčitve kapitala

Slovenski paradoks obdavčitve kapitala

V Sloveniji delo pri visokih dohodkih obremenjujemo nenormalno visoko, kakršen koli predlog za omilitev tovrstnih obdavčitev dela pa takoj naleti na močno nasprotovanje, češ da bi s tem razbremenili najbogatejše. A na drugi strani uvajamo dodatne davčne ugodnosti za donose iz premoženja, ki omogočajo neobdavčeno podvojitev premoženja po sedmih ali desetih letih. Takšen pristop zaradi svojega interesa, spodbujajo finančni svetovalci, država pa vse to podpira. Zato se lahko vprašamo, je res potrebno, da davčno tako močno stimuliramo donose iz kapitala, pri najvišjih prihodkih iz dela, pri ljudeh, ki pošteno v takšni obliki redne zaposlitve tudi ostajajo in ne iščejo kakih vzporednih poti izplačila, pa ohranjamo nenormalno visoko obdavčitev?

Putin se javno posmehuje naivnežem iz Bele hiše in pri tem neizmerno uživa

Putin se javno posmehuje naivnežem iz Bele hiše in pri tem neizmerno uživa

V zadnjih dneh spremljamo novo epizodo Putinovega blefiranja glede pripravljenosti na resnični mir v Ukrajini in dodatno samo-smešenje ameriškega predsednika. Pohvalno sicer je, da so ZDA pripravile nekakšen mirovni, no, bolj poslovni predlog, ampak ob vsakem pogovoru z rusko stranjo se zadeva vrne na izhodišče: povsem jasno je, da je za Putina edini pravi mirovni načrt predaja Ukrajine, s čimer bo lahko v domači javnosti opravičil vse žrtve in gospodarsko škodo, ki jo je povzročil s svojo imperialistično avanturo. Donald Trump pa medtem menda spet misteriozno “čuti”, da je Putin pripravljen na mir, čeprav je ta takoj po zadnjih zaigranih pogajanjih s predstavniki ZDA spet poudaril, da je njegov cilj popolna zasedba Donbasa z vsemi sredstvi. Putin se v bistvu javno posmehuje naivnežem in kratkovidnim biznismenom iz Bele hiše in pri tem neizmerno uživa.

V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije

V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih tednih izginila z naslovnic vseh svetovnih medijev, tudi slovenskih. Vsi ukvarjajo z Iranom in ceno nafte, ukrajinski boj za neodvisnost pa je postala nekakšna drugorazredna tema, rubrika v ozadju novic, nekje pred vremenom in športom. Rusi so sicer dolgo časa napovedovali mogočno spomladansko ofenzivo, na terenu pa se dogaja nekaj drugega. Ukrajinci so v zadnjih tednih praktično na vsej fronti Ruse potisnili nazaj, vedno bolj intenzivno pa tolčejo po ruski energetski infrastrukturi. Pravo ponižanje za Putina je ukrajinski napad na energetski kompleks Ust Luga pri St. Petersburgu. Tisoče kilometrov od ukrajinske meje.

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Zaradi vse bolj divje predvolilne kampanje, v kateri se pojavljajo tudi sumi delovanja zasebnih tujih obveščevalnih služb, se je oglasila predsednica Nataša Pirc Musar. Komentirala je tudi doslej javno objavljene posnetke prisluhov: “Kljub dejstvu, da so bili posnetki pridobljeni nezakonito, je njihova vsebina izjemno zaskrbljujoča. Nad nekaterimi pogovori in opisovanjem domnevnih koruptivnih praks sem kot Slovenka, kot državljanka, in kot predsednica republike globoko razočarana in ogorčena. Takšni pogovori so sramota za že tako močno načet ugled politike in slovenskega političnega prostora.”