Čez dobro leto dni bodo Slovenci znova stopili na volišča – tokrat na lokalne volitve, ki pogosto razkrivajo, kako močno so lokalne skupnosti povezane s svojimi župani. Med občinami, kjer bo prihajajoča volilna tekma še posebej zanimiva, bo tudi Logatec. Po naših informacijah se namreč dolgoletni župan Berto Menard poslavlja iz politike.
Medtem ko Gaza in Ukrajina še vedno prevladujeta v zahodnih medijih, pa se drugod po svetu dogajajo prav tako hudi konflikti, na katere nismo pretirano pozori, opozarja J. Scott Younger. V mislih ima predvsem v Sudanu, ki ga uničuje državljanska vojna med vlado in uporniki, pri čemer obe strani oskrbujejo rivalske države Bližnjega vzhoda. Nemirno je tudi v Mjanmaru, nekdanji Burmi, pa na Haitiju v Karibih in v talibanskem Afganistanu.
Vsaj kar se tiče zunanje politike, je ameriški predsednik Donald Trump v zadnjem času postal skorajda drug človek. Če za trenutek zanemarimo njegove pritiske na Venezuelo, je pri Ukrajini in Izraelu vsaj verbalno naredil ogromne salte v odnosu do teh kriznih žarišč. Nič več ni tudi groženj s priključitvijo Kanade, Grenlandije, zasedbo Panamskega prekopa… namesto tega pa resen odmik od “prijatelja” Vladimirja Putina in močna podpora Ukrajini, za piko na i pa še prvi resen načrt umiritve razmer na Bližnjem vzhodu. Namesto bizarnega predloga o gradnji “resorta Gaza” in preselitvi Palestincev v druge regije je predstavil nekakšen vsaj na daleč uresnićljiv predlog.
Davčni svetovalci ves čas trdimo, da so obdavčitve prodaj lastnih poslovnih deležev, ki so bile izvedene v letu 2022, nezakonite, saj takrat te prodaje niso bile predmet obdavčitve, ker je bila črtana 6. točka četrtega odstavka 90. člena Zakona o dohodnini. O tem sem že pisal, tokrat pa sem želel izvedeti, kaj o tem misli ChatGTP. Odgovor je kratek, jasen in razumljiv, vam pa prepuščam odločitev, komu boste verjeli: Finančni upravi ali umetni inteligenci …
Charlieja Kirka si bomo zapomnili kot misleca in aktivista, ki je dosledno zagovarjal svobodo govora in spodbujal vrednote, ki so temelj zdrave družbe. Njegovo delo živi naprej v vseh, ki verjamejo, da so svoboda, družina in vera večne kategorije, vredne predanosti in potrditve. Svoboda govora ni privilegij, ampak je odgovornost vsake generacije. To sporočilo ostaja najmočnejša nit njegovega življenja in dela.
Statistični urad (SURS) je v torek objavil dva izredno pomembna podatka o višini in dinamiki javnega dolga in o inflaciji. Javni dolg se je v nasprotju s trditvami predsednika vlade v odgovorih na poslanska vprašanja v Državnem zboru katastrofalno povečal, na rekordnih 47,5 mrd evrov, samo v zadnjih sedmih mesecih za 2,6 mrd. Povečal se je tudi delež dolga v BDP, ker rast BDP hudo zaostaja za rastjo ekscesne državne porabe. Ob tem pa imamo vladni predlog proračuna, ki bo naslednje leto primanjkljaj ob skoraj recesiji dvignil na 2,1 mrd evrov, upoštevano brez vplivov morebitne predvolilne socialistične obvezne božičnice. Podpora največji vladni stranki je pa po podatkih Mediane zrasla na 17 %. Ples “izobraževanja” volivcev se spet začenja na polno.
Državni zbor je v senci galaktičnega vladnega boja za Gazo in Palestino, ob poplavi naključnih objav o striktno zasebni poroki, razvijanju vesoljskih tehnologij, superračunalnikov in ostalih zadev, o katerih govori cel svet… sprejel novelo zakona o splošnem upravnem postopku. Poslanke in poslanci Svobode in Levice so ob vzdržanju SD in nasprotovanju SDS ter NSi izglasovali spremembe in dopolnitve Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Na Ministrstvu za javno upravo so menda zakon pripravili s ciljem, da bi s širšo uporabo sredstev elektronske komunikacije ter avtomatizacijo nekaterih procesov omogočili bolj učinkovito vodenje upravnih postopkov. V ničemer pa niso rešili akutne neučinkovitosti javne uprave, ker so po njihovem za neučinkovitost sistema očitno krivi državljani, ki branijo svoje pravice. Zato jih je potrebno dodatno omejiti, stisniti v kot, terminsko in finančno.
Ni naključje, da se je v središču ruske hibridne vojne z Evropo zdaj znašla Danska. Ne le zato, ker preseduje Evropski uniji in je tudi zelo dejavna članica Nata. Pomembni so trije podatki: Danska je per capita največja vojaška podpornica Ukrajine. Leži na strateško pomembnem vstopu v Baltsko morje. Danska politika je bila doslej prepričana, da je dežela varna pred rusko hibridno vojno. Poplava dronov nad Dansko vse to postavlja na glavo.
Moldavijo, še eno nekdanjo sovjetsko republiko, ki je že dolgo na seznamu Putinovih tarč, čakajo parlamentarne volitve. Napetost v najrevnejši evropski državi, hrepeneči po članstvu v Evropski uniji, a obenem izjemno razdeljeni, saj polovica prebivalstva verjame, da je zanje bolje povzava z Rusijo, narašča. Obtožbe moldavskih oblasti, da se Rusija ponovno vmešava v predvolilne procese, so tokrat še posebej ostre in glasne. Če bo rezultat izenačen, bo proruski blok verjetno z nasilnimi protesti poskušal destabilizirati državo in ustvariti razmere za intervencijo ruskih sil, ki so sicer že več kot trideset let nameščene v odcepljeni, nepriznani enklavi Transnistrija oziroma Pridnesterska republika.
Pod rusko zastavo in Putinovim finančnim, vsebinskim in ideološkim sponzorstvom je pred dnevi potekala Intervizija, menda ruska medijska konkurenca Evroviziji. Glede na države, ki so sodelovale na tem (podobno kot Evrovizija) izumetničenem glasbenem dogodku, ki ga je mimogrede nagovoril tudi sam predsednik Rusije Vladimir Putin, bi v skladu s trenutno zunanjo politiko Golobove vlade z lahkoto sodelovala tudi Slovenija. Majčken problemček sicer je, ker dogodek Intervizija “propagira” družinske vrednote, kar zapira vrataa izvajalcem, ki se ne najdejo v ženskem ali moškem spolu oziroma so celo istospolno usmerjeni.
Ko se je zdelo, da vlada po uvedbi prispevka za neobstoječo storitev dolgotrajne oskrbe ne more izumiti dodatne škodljive neumnosti, smo (bomo) dobili nov svobodni umotvor: obvezno božičnico. Obrazložitev tega dosežka pa je še bolj fenomenalna kot sam ukrep: z obveznim dodatnim božičnim stroškom za podjetja, ki bo ob izplačilu obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače gospodarstvo obremenilo za 400 milijonov evrov (!), bomo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba razbremenili gospodarstvo. Neverjetno, a resnično, to nam razlaga doktor znanosti.
Po vseh poskusih minimiziranja koruptivnih dejanj predsednika vlade in žalitvah, podcenjevanju Protikorupcijske komisije (KPK) s strani največje vladne stranke Gibanja Svoboda, odvetnika Roberta Goloba, pa tudi premierja samega osebno, je očitno prekipelo tudi predsedniku KPK Robertu Šumiju. Ta se je odločil za javno pismo predsedniku vlade, v katerem ga poziva k spoštljivi komunikaciji in spoštovanju neodvisnih institucij. Pismo objavljamo v celoti.
Zadnje dni smo priča novemu moralnemu in strokovnemu dnu, nekateri bi rekli “podnu”, delovanja, obnašanja vladnih politikov, pa tudi nekaterih ključnih institucij pravne države, z mediji na čelu. Po mnenju mnogih tega padanja še ni konec. Predsednik vlade Robert Golob prek odvetnika, ki sklicuje novinarske konference samo za posvečene novinarje, poskuša na vsak način diskreditirati delovanje Protikorupcijske komisije (KPK), v to “mašinerijo” je vključil celo državni SDH, ki toži ta, tudi njegov nadzorni organ. Treba je sicer povedati, da so si ugled na KPK v zadnjih letih z bizarno dolgimi postopki in “brezjajčnimi” odločitvami načeli tudi sami, zato so lahka tarča političnih manipulacij. Da ne omenjamo Specializiranega državnega tožilstva, to z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, v enem letu ni znalo (hotelo) ustrezno preiskati očitke iz kazenske ovadbe Policije proti premierju v zadevi politično diskriminatornega kadrovanja, to sedaj v stilu novega zavlačevanja prelagajo na sodišče.
