+Komentar
Ko zaščita organiziranega kriminala postane področje nacionalne varnosti

Ko zaščita organiziranega kriminala postane področje nacionalne varnosti

Zadnje dni poslušamo prisluhe, posnetke nekdanjih politikov, odvetnikov, ki v resnici niso nič kaj šokantni. To kar govorijo vladno financirani, zelo dobro omreženi domnevni “naivneži” v sicer nezakonitih posnetkih, je jasno že kar nekaj časa, morda desetletja, zato pač Slovenija nazaduje. Večina si o tem koruptivnem problemu laže, zavestno, nezavestno. Ampak namesto obračunavanja s predstavljeno korupcijo v najvišjih krogih politike, vlade, vidimo samo nekakšno sistemsko, medijsko orkestrirano opravičevanje vpletenih, ker so bili menda “zavedeni”. Razumljeni “iz konteksta”. V to opravičevanje koruptivnosti je predsednik vlade Robert Golob po pričakovanjih vpletel SOVO in Policijo. Kot pri izogibanju pričanju v Državnem zboru v zadevi Bobnar. Vsebino posnetkov poskušajo orkestrirano potisniti v ozadje, vsaj do volilne nedelje. Ampak šokantna, neokusna, koruptivna vsebina ne bo izginila nikamor, v resnično neodvisnih medijih in tudi v širši javnosti bo tudi po volitvah.

Preboj v Eksodus 45

Preboj v Eksodus 45

V zadnjih 30 letih sta edina igrana filma, ki sta se lotila tematike 2. sv. vojne nizkoproračunska filma Preboj in Eksodus. Noben od teh dveh filmov produkcijsko ni bil podprt z javnimi sredstvi. Potem ko smo v Sloveniji leta 1995 prešli na javno financiranje neodvisne filmske produkcije in smo z ustanovitvijo Filmskega sklada RS dokončno prekinili z državno proizvodnjo filmov, so se slovenski avtorji le posredno dotikali tematike 2. sv. vojne. Za razliko od tipičnih žanrskih vojnih filmov, so se slovenski od nekdaj te tematike lotevali iz ne-varne razdalje, subtilno, brez bitk, streljanja, vojnih pohodov. Namesto vojaškega znoja in bojne krvi so se več ukvarjali s temami junaštva malega človeka, civila, predvsem pa z notranjimi boji, ki jih povzročajo vojna grozodejstva.

Komu še koristijo letna poročila

Komu še koristijo letna poročila

Zaradi vedno novih zahtev in predpisov letna poročila naših največjih družb že presegajo 300 strani, a vsebinsko pomembnih za uporabnike je mogoče največ 50, pa še te se izgubijo v množici podatkov. Pogosto kakšne ključne informacije celo manjkajo. Takšno razmišljanje in ocene vsebine letnih poročil bodo regulatorji seveda ostro zavrnili, ker se jih lahko razume kot marginalizacijo njihovega truda in naporov, kako zagotoviti čim bolj celovito poročanje gospodarskih družb. A če se boste neformalno pogovarjali s sestavljavci teh poročil, vodstvi družb in uporabniki poročil (cenilci, ocenjevalci) ter tudi revizorji, bodo takšnim ocenam večinoma pritrdili. Le da o tem nihče noče govoriti, ker je to njihovo področje dela in se ne želijo izpostavljati.

Kaj je ustavno sodišče v resnici odločilo v zadevi Rupnik

Kaj je ustavno sodišče v resnici odločilo v zadevi Rupnik

V odločbi ustavnega sodišča sploh ne gre za osebnost spornega generala Rupnika, ki se je postavil na napačno stran zgodovine in se je moral zato upravičeno zagovarjati. Pač pa gre za stanje duha v naši družbi; za toksično stanje, ki se vleče iz revolucionarnih časov v sedanjost in vsake toliko poseže v naš družbeni in politični prostor z neko posiljeno, umetno ustvarjeno dilemo. Toda poleg s politiziranjem, ki ga dviguje primer Rupnik, imamo opravka še z nečem pomembnejšim, saj je ustavno sodišče de iure priznalo potomcu žrtve medvojnega nasilja pravico, da sproži postopek proti (mrtvemu) generalu kot storilcu zločina. Očitno bodo zdaj sodno varstvo lahko zahtevali tudi potomci 12.000 po vojni pobitih domobrancev in civilistov. O, to bo še veselo …

Pedofil in zločinec Epstein skozi ideološka očala Marcela Štefančiča

Pedofil in zločinec Epstein skozi ideološka očala Marcela Štefančiča

V Sloveniji se vsak družbeni problem, vsak afera, celo vsak zločin razlaga kot izrojenost kapitalizma in celo demokracije. Ali je vzrok za to prostodušnost ali naklepno zavajanje, niti ni toliko pomembno, kot je pomembna posledična opranost javnega mnenja, ki se vse bolj lovi med pravimi in ponarejenimi “resnicami. Največjo škodo razumevanju razsežnosti afere Epstein delajo tisti, ki minimalizirajo etično plat te afere in jo tlačijo v svoj ideološki nazorski aparat razlage sveta. Denimo Marcel Štefančič, ki pravi, da je seks postal sredstvo koncentracije finančnega kapitala.

Volitve pred volitvami oziroma hibridna državljanska vojna po slovensko

Volitve pred volitvami oziroma hibridna državljanska vojna po slovensko

Ne glede na to, da bodo volitve šele 22. marca, je v Sloveniji volilna kampanja v polnem teku, tudi zato, da se stroški strank in njihovih podpornikov lahko skrijejo izven obveznih predvolilnih računov. To delajo vsi, ne glede na barvo, razlika je samo v brutalnosti in brezsramnosti. Je pa ob vseh komunikacijskih domislicah potrebno izpostaviti precej patetični ponovni poskus levega pola na temo “samo, da ni Janša”, temu so prek “neodvisnega” Ustavnega sodišča spet dodali še partizane in domobrance (primer Rupnik iz zgodovinskega predala), saj je nesposobnost in koruptivnost te vlade težko skriti samo za smešnim kričanjem o domnevno prihajajoči desni diktaturi in zaplinjanju ljudi.

Ustrelite me, nisem na nobeni strani!

Ustrelite me, nisem na nobeni strani!

Na koncu dneva vselej pridemo vedno do ene in iste dileme: ali naj mediji v imenu nekakšnih višjih interesov popustimo in se odrečemo načelom? Naj sodelujemo v političnih igrah med dvema ognjema, kjer ljudi svarijo, da bodo 22. marca naše najpomembnejše volitve doslej, da gre za usodni trenutek, za naš “biti ali ne biti”, za našo prihodnost, ki bo bodisi svoboda bodisi dikatatura? Odgovor je nikalen. Ne, nismo v vojni, nismo v izrednih razmerah in še vedno imamo svobodno voljo, da se odločamo tako, kot se želimo. Ne bo konec sveta, če zmaga “napačna stran”. Katera stran pa je napačna? Vseeno, kdo zmaga 22. marca, zagotavljam vam, da bo 23. marca zjutraj spet vzšlo sonce in da bo trava še naprej zelena.

Še bolj kot politična je pri nas na psu prometna kultura

Še bolj kot politična je pri nas na psu prometna kultura

Ko so na ravni Evropske unije pred leti delali raziskavo, v kateri so vozniki ocenjevali svoje sposobnosti, so se Slovenci, jasno, zelo dobro ocenili. V resničnem življenju je ravno obratno, kar kaže na to, da si nekdo pripisuje precej višji nivo sposobnosti ali znanja, kot ga dejansko ima. Temu sicer rečemo tudi Dunning-Krugerjev učinek: nekdo je preneumen, da bi spoznal svoje napake in zmoto. Avtomobilska industrija bi pri nas brez težav prodajala avtomobile brez smernikov, vzvratnih ogledal in vsega tistega, česar naši vozniki zelo pogosto ne uporabljajo. Zakaj le, saj so najboljši na svetu.

Vsi Logarjevi hamburgerji

Vsi Logarjevi hamburgerji

Logarjev problem seveda niso hamburgerji, pač pa neetično delovanje in bržkone tudi laganje človeka, ki ima že dve leti polna usta besed o načelnosti, moralnih standardih, transparentnosti in drugačnosti. Anže Logar nas je prepričeval, da so vsi ostali politiki, verjetno je mislil tudi na svojo dolgoletno stranko SDS, skorumpirani, neetični in si zaslužijo zamejavo. Prvi med Demokrati je v tem času marsikoga celo prepričal v to, da je drugačen. Da je boljši od ostalih. Pa očitno ni.

Ko 50 vladnih “PR strokovnjakov” ne zna sestaviti predstavitve dosežkov vlade

Ko 50 vladnih “PR strokovnjakov” ne zna sestaviti predstavitve dosežkov vlade

V sredo se bo iztekel ad hoc razpis vlade (nosilec je Urad za komuniciranje – UKOM) za izdelavo “komunikacijskega načrta za potrebe izvedbe informativne kampanje o dosežkih vlade v mandatu od 2022 do 2026”. Kampanja na spletu in radijskih postajah naj bi potekala od 9. do. 18. februarja, čisto slučajno se bo zaključila točno sekundo pred uradnim začetkom volilne kampanje, ki se začne 19. februarja. Vlada bo poleg zaenkrat neznanega zneska plačila za izbranega izvajalca (ta mora ponudbo z vsemi elementi, ocenami dosežkov…. pripraviti v šestih dneh!) za zakup spletnega in radijskega oglaševanja namenila 40.000 EUR proračunskega denarja. Poleg brezsramne, verjetno tudi nezakonite predvolilne samopromocije koalicije na račun davkoplačevalcev v času volilnih opravil, se lahko vprašamo, zakaj vlada ob več kot 50-ih zaposlenih “strokovnjakih” za komuniciranje, promocijo… ne zna sestaviti osnovne strategije predstavitve svojih dosežkov?

“Naredite mi to deželo spet … normalno”

“Naredite mi to deželo spet … normalno”

Janez Janša je, kot bi rekli Američani, “master of disaster”. Očitno bo tudi tokrat pred volitvami, namesto da bi bil modro tiho in si tako nabiral politične točke, streljal kozle, zganjal nacionalizem in žalil ljudi po družbenem omrežju X. S takšno predvolilno taktiko si bo do 22. marca uspešno zmanjšal možnosti za prepričljivo zmago in potrdil, da velik del levičarskih klišejev o njem drži. Predvsem pa tisti kliše, da lahko levici pomaga ohraniti oblast le – Janša. Si v strankah vladne koalicije lahko želijo še kaj boljšega?

Bližnji vzhod med pravom in realnostjo

Bližnji vzhod med pravom in realnostjo

O tem, ali je bila odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede napada na Iran res dobro premišljena glede na vse možne posledice za regijo in svet – pa tudi za Združene države same –, bi se dalo razpravljati. Enako velja za vprašanje njihove skladnosti z mednarodnim pravom. Med pravniki in politiki prevladuje ocena, da je šlo za pravno sporno oziroma nelegalno ravnanje Izraela in ZDA, s čimer se strinja tudi pisec teh vrstic. Če želimo, da ima sklicevanje na mednarodno pravo resnično težo, moramo biti pri njegovem zagovarjanju dosledni – ne glede na to, kdo ga krši. Samo tako bodo majhne države, kot je Slovenija, ohranile verodostojnost: pravila veljajo za vse, ne le za nekatere.

Vladna hoja po finančnem robu ob novih krizah pomeni nevarno ogrožanje stabilnosti Slovenije

Vladna hoja po finančnem robu ob novih krizah pomeni nevarno ogrožanje stabilnosti Slovenije

Medtem, ko se večina medijev v zadnjih dneh ukvarja z vladnimi akrobacijami in predvolilnimi samohvalami glede “zgodovinske” evakuacije slovenskih državljanov z vojnega območja na Bližnjem vzhodu, se v ozadju “kuha” veliko bolj pomembno vprašanje: kako bo Trumpova ekspedicija v Iranu vplivala na svetovno, torej tudi evropsko in slovensko gospodarstvo. Praktično vsi ekonomisti že nekaj časa enotno opozarjajo slovensko vlado, da skrajno “nategovanje” javnih financ pomeni ogromno tveganje pri morebitnih novih zunanjih šokih, kar vojna v Iranu gotovo je. Slovenski proračun namreč nima nobenih resnih rezerv za krizno ukrepanje, ki bo morda potrebno ob radikalni rasti cen energentov ob stagnaciji gospodarske rasti. Da kakšnih naravnih nesreč niti ne omenjamo.