+Komentar
Zakaj promotorji evtanazije zavajajo ljudi

Zakaj promotorji evtanazije zavajajo ljudi

Strokovnjaki s področja presajanja organov v Sloveniji trdijo, da Predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni primerno povezovati z darovanjem organov in pri tem namigovati na razne zlorabe ali celo trgovino z organi. To so nedostojne in zavajajoče izjave, ki še najbolj škodijo tistim bolnikom, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo organov. V Sloveniji imamo odličen, varen, etično naravnan in pregleden sistem darovanja organov. Zagotovljeni so številni varovalni mehanizmi, ki so usklajeni tudi z ratifikacijo Konvencije proti trgovanju z deli človeškega telesa (kazenski zakonik), in še nikoli na tem področju ni prišlo do zlorab.

Božičnica, Marx in samoupravljanje

Božičnica, Marx in samoupravljanje

Razlagalci sveta, ki izhajajo iz temeljev marksizma, niso rekli zadnje besede. Spomnili so nas, da imajo temelji marksizma svoje nadaljevanje v samoupravljanju, v kardeljanski različici socialistične ureditve sveta, še prej in najprej pa Jugoslavije. Ko smo že mislili, da so ekonomisti in gospodarstveniki s svojo enotno kritiko brezglavega trošenja proračunskega denarja in vedno novih obremenitev gospodarstva vendarle prepričali, smo dobili nov, nadgrajen vladni predlog: delavci naj sami odločijo, ali so za izplačilo božičnice, ali pa se ji bodo v korist profita svojega podjetja odpovedali. Saj konec koncev oni najbolje “poznajo sliko v podjetju”. Aha, torej delavci vedo, kakšna je finančna situacija v podjetju, ne menedžerji. Epsko! Od temeljev marksizma do samoupravljanja je majhen korak …

Nikoli si nisem mislil, da bomo v zdravstvu padli tako globoko

Nikoli si nisem mislil, da bomo v zdravstvu padli tako globoko

Kot zdravnika, očeta in starega očeta me je zelo prizadelo, ko sem slišal, da matere, ko pridejo iz porodnišnice, ne morejo priti do izbranega pediatra za svojega otroka. Otrok, ki je komaj prišel na svet in nujno potrebuje pediatra, ga preprosto ne dobi, ker pediatra preprosto ni. Nikoli si nisem mislil, da bomo v zdravstvu padli tako globoko. Toda tu smo, matere ne morejo priti do pediatra za svojega otroka, ker odgovorni za mrežo pediatričnih ambulant na Ministrstvu za zdravje spijo spanje pravičnega in ne uredijo tega področja, zato pa imajo čas hvaliti se v Združenih narodih, kako dobro zdravstvo imamo.

Cel svet čaka na nas

Cel svet čaka na nas

Ko dan za dnem prebiramo vse te izredno “naključne” aktualne novice o neki zasebni poroki, oblekah, rožicah, gostih, avtomobilih, nastopajočih v Strunjanu… smo nekako pogrešali podatke o jedilniku in barvi WC papirja na tej strogo zasebni prireditvi. Mogoče, verjetno še pridejo. Kot smo verjeto čisto naključno zamudili, medijsko zgrešili resne podatke o koruptivnem nakupu helikopterjev in dejanskih krivcih za to šljamastiko, postopkih pred KPK, očitno “opredalčeni” ovadbi Policije proti predsedniku vlade, spet podaljšanih čakalnih vrstah v zdravstvu, neobstoječi dolgotrajni oskrbi, neobstoječih novih stanovanjih za 250 mio EUR, pomanjkanju pediatrov, ginekologov, družinskih zdravnikov, katastrofi v proračunu, “na pol” recesiji, inflaciji… Smo pa izvedeli, “da cel svet čaka” na naš superračunalnik, ki bo rešil globalne probleme s poplavami.

“Nič ni resnično, vse je dovoljeno.”

“Nič ni resnično, vse je dovoljeno.”

Trumpov včerajšnji govor v Generalni skupščini ni bil slab, v bistvu je bil celo duhovit. Če imate čas, si ga oglejte, da boste za razliko od oblikovalcev slovenske zunanje politike razumeli ameriško zunanjo politiko v naslednjih treh letih. Ukrajina je ruska stvar, izraelski zločini v Gazi pa ameriška skrb. To je multilateralizem, kjer nimamo več dveh nasilnežev, ampak tri ali štiri. Slovenska diplomacija vztraja na feminizmu in preganjanju genocida, kar naj bi nam že danes dajalo izjemen ugled v svetu. Morda se to še ne pozna v bilateralnih srečanjih naše predsednice, ki se danes v New Yorku veseli srečanj s predsednico Barbadosa in predsednikoma Albanije in Kazahstana.

Stoletja so orodja podaljševala naše roke, zdaj pa umetna inteligenca podaljšuje naš um

Stoletja so orodja podaljševala naše roke, zdaj pa umetna inteligenca podaljšuje naš um

Ko umetno inteligenco usposobimo, da razume naš psihološki profil, logiko odločanja, jezik in vrednote, nastane nekaj novega: drugi jaz, digitalni dvojček, klon, ki v našem imenu predvideva, sklepa, piše in dela. Ne gre za splošnega asistenta, temveč za model umetne inteligence, izšolan na našem “profesionalnem DNK”: dosedanje delo, ključne odločitve, načela. Ko digitalni klon sam poišče podatke, izvede analizo, pošlje dokument, administrira ali organizira delo, se meja med tem, kar počne človek, in tem, kar opravi umetna inteligenca, še bolj zabriše. Največja konkurenčna prednost ni umetna inteligenca namesto ljudi, temveč ljudje s svojim drugim jazom.

Zakaj medicinske sestre odhajajo v Hofer

Zakaj medicinske sestre odhajajo v Hofer

Kako rešuje Marko Jug, s strani koalicije nastavljeni direktor ljubljanskega UKC, pomanjkanje medicinskih sester v največji slovenski bolnišnici? Preprosto je zaprl oddelke in zmanjšal število postelj! Ker ni dovolj medicinskih sester, saj so zaradi nemogočih pogojev dela in nizkih plač raje odšle za blagajničarke v Hofer, je enostavno zmanjšal potrebe po njih in po negovalnem kadru. A pri tem je dr. Jug pozabil na njihovo osnovno nalogo: skrb za paciente. Če mislite, da je na to odreagiral ZZZS in mu zmanjšal denarna sredstva, se motite. To se ne bo zgodilo, ljubljanski UKC bo dobil enaka denarna sredstva, čeprav je zmanjšal število postelj. Takšni so pač zakoni dogovorne ekonomije, kjer zmagujejo močnejši in bolj prebrisani.

Poroka

Poroka

Slovenci nosijo v sebi kup kompleksov zaradi težke zgodovine, izkoriščanja, poniževanja in posledičnega samozatajevanja. Zaradi tega izjemno spoštujejo posameznike, ki so uspeli v znanosti, kulturi in športu. Bogatašev seveda ne marajo, ker jim zavidajo. Slovenci bolj kot poslovno uspešne ženske obožujejo svoje vrhunske športnice, umetnice ali znanstvenice, nikakor pa ne marajo žensk, ki so se poročile z bogatim ali slavnim moškim, saj v njihovih očeh niso vredne nič. Imajo jih za izkoriščevalke, preračunljivke in še kaj, da ne uporabim kakšne vulgarne besede, ki označuje najstarejši poklic na svetu …

Pozabljeni genocid

Pozabljeni genocid

Kaj se bo moralo zgoditi v arhitekturi mednarodnih odnosov, da bo prišlo do epifanije? Morda bo potrebna še ena svetovna vojna, čeprav bi bila za našo civilizacijo morda tudi zadnja. Nezadovoljstvo nad obstoječim statusom quo, kjer velike sile preprečujejo, da bi Združeni narodi obsodili anomalije, ki morajo biti obsojene, se stopnjuje. Genocid nad Rohingami je pozabljen, ostaja v senci dogajanja v Gazi, medijsko neprimerno bolj izpostavljenega, vsebinsko deloma primerljivega, a postopkovno zelo sorodnega. Kajti ko gre za Gazo, je Zahod tisti, ki blokira obsodbo. Kot da smo spet v času interesnih sfer med hladno vojno. Mi vam blokiramo obsodbo Izraela, mi nam blokirate obsodbo Burme. Da Sudana niti ne omenjamo. Ali pa Ukrajine. Quid pro quo.

Šumi proti Šumiju

Šumi proti Šumiju

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi vedno in predvsem glasno opozarja na tveganja in problematičnost prehajanja visokih funkcionarjev v državna podjetja. A medtem ko za druge zahteva stroge omejitve in varovalke, sam zaseda položaj, ki mu omogoča prav to, kar pri drugih problematizira – namreč nemoten povratek v državni aparat brez postopkov, ki jih predpisuje drugim. Verodostojnost institucije se začne pri njenih voditeljih. Ko ti pozabijo nase, izgubi pomen tudi njihova skrb za druge. Kakršni koli Šumijevi izgovori bi bili v tem primeru brezpredmetni.

Naši helikopterji, ki omogočajo naše provizije

Naši helikopterji, ki omogočajo naše provizije

Odločanja o nabavi opreme, ki rešuje življenja, ne smemo, ne moremo dati v roke politično skorumpirani birokraciji, ki o medicini ve bore malo, ampak v roke tistih, ki so vsak dan na terenu in vedo, kaj potrebujejo, da bodo uspešno reševali naša življenja. Morda tudi življenja politikov, ki danes o tem odločajo, le da v svoji vzvišenosti na to niti ne pomislijo. A ko bodo taisti politiki v neustreznem helikopterju in bodo potrebovali intubacijo, bo prepozno. Takrat bodo lahko sekundo pred koncem življenja morda ugotovili kako nespametno so si zapravili možnost preživetja. Ker bodo verjetno v nezavesti, jim bo tudi to spoznanje prihranjeno, saj do bolnišnice brez intubacije ne bodo prišli živi.

Mir na Bližnjem vzhodu in nemir v slovenski diplomaciji

Mir na Bližnjem vzhodu in nemir v slovenski diplomaciji

Današnje srečanje v Šarm-el-šejk je mini mirovna konferenca, formalna potrditev premirja in začetek mirovnega procesa v Gazi. Ne pomeni še rojstva palestinske države, pač pa prvi korak k trajnejšemu miru v tem delu sveta. Izrael in Hamas sta bila prisiljena sprejeti ponudbo Donalda Trumpa in arabske koalicije šestih držav, sicer bi se soočila z resnimi posledicami. Geostrateških dimenzij tega razpleta nekateri naši mainstream zunanjepolitični komentatorji, še toliko bolj pa neuvrščena diplomacija Tanje Fajon, niso dojeli. Če bi jih, potem ne bi bil nihče presenečen, da Slovenija v Egipt ni bila povabljena. V palestinsko-izraelski strani je namreč igrala za napačno stran.

Preden bo kaj bolje, bo najprej še precej slabše

Preden bo kaj bolje, bo najprej še precej slabše

Na koncu dneva so vedno znova na preizkušnji naša empatija, sočutje in humanizem. So prizori iz Ukrajine ali Gaze neresnični? Mrtvi otroci zrežirani? Vojna virtualna? Mislim, da ne. Mislim, da je vse še kako resnično, vendar ne pride do nas. Živimo namreč vsak v svojem mehurčku, vsi skupaj pa v ogromnem balonu, imenovanem Evropa, skozi katerega do nas ne pride nič. Vidimo neme prizore, vendar ne slišimo nič. Niti joka otrok. Ni ga hujšega greha pod soncem kot ubiti otroka. Bog je s tem preizkušal Abrahamovo vero. Toda Boga že dolgo ni več na tem planetu. Odšel je. Podobno kot upanje, da bo kmalu kaj bolje. Saj verjetno kdaj bo, ampak bo najprej še precej slabše.