Nobena skrivnost verjetno ni, da so Slovenci z največjo nestrpnostjo in pozornostjo na olimpijskih prizoriščih spremljali smučarske skoke, kjer smo dejansko med elito, ki seveda osvaja tudi medalje. Tokrat so jih naši skakalci in skakalke domov prinesli štiri, dve pa sta se nekako izmuznili, čeprav sta bili v realnem dometu (tekma dvojic moških na veliki skakaklnici in posamična moška tekma na mali). Smučarski skoki so se potrdili kot najbolj spremljan šport v Sloveniji med zimskimi olimpijskimi igrami in tudi širše med zimskimi športi, vendar je največjo rast zanimanja na spletu doživelo deskanje na snegu.
Igre v Milanu in Cortini d’Ampezzo vstopajo v svoj zadnji dan, v Sloveniji pa smo jih večinoma spremljali v športih (vir), kjer so imeli naši predstavniki realne možnosti za medalje. Čeprav so skoki skupno vzbudili največ zanimanja, je precejšnjo rast dosegelo deskanje na snegu, tudi zaradi dejstva, da gre za še eno zgodovinsko zelo uspešno disciplino slovenskega olimpizma. Tudi letos se je medalja izmuznila za dobesedno centimeter ali dva, Tim Mastnak je namreč po fotofinišu pristal na nehvaležnem četrtem mestu.
Uvrstitev Mastnaka v finale snowboard veleslaloma, kjer je v dramatični končnici ostal brez bronaste medalje za bolgarskim predstavnikom Tervelom Zamfirovom, je očitno sprožila močan odziv med spletnimi uporabniki. Takšni rezultati, četudi brez osvojene medalje, pomembno vplivajo na iskanje informacij.
Tim Mastnak ni mogel verjeti, za kakšno malenkost je ostal brez odličja na olimpijskih igrah. (Slika: X SloSki)
Poleg Mastnakovega nastopa je zanimanje za snowboard vključevalo tudi druge discipline ter poizvedbe o rezultatih in razporedu tekmovanj. Podatki kažejo, da so poizvedbe za ženski snowboard halfpipe in moški slopestyle prav tako zabeležile občutno rast, čeprav manjšo kot splošno zanimanje.
Kar zadeva ostale športe, sta alpsko smučanje in hokej na ledu doslej zabeležila nekoliko manj zanimanja kot skoki in snowboard, sledita pa jima umetnostno drsanje in freestyle smučanje. Vse v skladu z atraktivnostjo in realnim dosegom domačih športnikov v posameznih disciplinah. Hokejisti pa se letos niso uvrstili na tekmovanje, zato je padec zanimanja logičen.
Alpsko smučanje medtem namreč dobesedno razpada, poleg številnih poškodb, ki so okrnile predvsem nastop Slovenk z realnimi možnostmi za dobre rezultate (Slokar, Dvornik), se bodo veterani Žan Kranjec, Ilka Štuhec, Ana Bucik Jogan v kratkem poslovili, kar pomeni, da bomo v številnih disciplinah alpskega smučanja ostali brez resnih predstavnikov v svetovnem pokalu.
Zanimanje Slovencev za posamezne športe na olimpijskih igrah – spremljanje objav v tisoč dostopov. (Vir: Google)
Slovenski spremljevalci, gledalci, obiskovalci spletnih strani…. olimpijskih iger so sicer pokazali zanimanje tudi za splošne novice z olimpijskih iger ter spremljanje rezultatov, vendar v manjši meri kot za posamezne discipline, kar pričakovano nakazuje, da igre spremljajo fragmentirano, predvsem v segmentih, kjer so možnosti za uspeh. Gledanje “mučenja” nekonkurenčnih tekmovalcev ni prav zabavno. Povsem logično in pričakovano.
Skakalci delajo odlično, alpsko smučanje je pa v propadu, oziroma je že propadlo. Mladi softiči se ne odločajo več za treniranje smučanja, ker je to eden najbolj garaških športov in zaslužki, tudi če uspeš, niso ne vem kako visoki. Pomehkuženci gredo raje trenirat nogomet, tam tudi če nisi klasa dobiš še vedno službo v drugi avstrijski ligi in kar dobro zaslužiš. Torej postanejo povprečni nogometaši, z modno frizuro oblečeni v neke fancy obleke, a nikdar ne bodo alpski smučarji, čvrsti moški s poštimano glavo in moralnimi vrednotami.
Samo čakam kdaj se bodo oglasili trije “pedroti”, vsi vemo za katere gre…..