Kaj Slovenci sploh še gledamo na olimpijskih igrah?

Slika: FIS

Avtor: | 21. februarja, 2026

Nobena skrivnost verjetno ni, da so Slovenci z največjo nestrpnostjo in pozornostjo na olimpijskih prizoriščih spremljali smučarske skoke, kjer smo dejansko med elito, ki seveda osvaja tudi medalje. Tokrat so jih naši skakalci in skakalke domov prinesli štiri, dve pa sta se nekako izmuznili, čeprav sta bili v realnem dometu (tekma dvojic moških na veliki skakaklnici in posamična moška tekma na mali). Smučarski skoki so se potrdili kot najbolj spremljan šport v Sloveniji med zimskimi olimpijskimi igrami in tudi širše med zimskimi športi, vendar je največjo rast zanimanja na spletu doživelo deskanje na snegu.

Igre v Milanu in Cortini d’Ampezzo vstopajo v svoj zadnji dan, v Sloveniji pa smo jih večinoma spremljali v športih (vir), kjer so imeli naši predstavniki realne možnosti za medalje. Čeprav so skoki skupno vzbudili največ zanimanja, je precejšnjo rast dosegelo deskanje na snegu, tudi zaradi dejstva, da gre za še eno zgodovinsko zelo uspešno disciplino slovenskega olimpizma. Tudi letos se je medalja izmuznila za dobesedno centimeter ali dva, Tim Mastnak je namreč po fotofinišu pristal na nehvaležnem četrtem mestu.

Uvrstitev Mastnaka v finale snowboard veleslaloma, kjer je v dramatični končnici ostal brez bronaste medalje za bolgarskim predstavnikom Tervelom Zamfirovom, je očitno sprožila močan odziv med spletnimi uporabniki. Takšni rezultati, četudi brez osvojene medalje, pomembno vplivajo na iskanje informacij.

Tim Mastnak ni mogel verjeti, za kakšno malenkost je ostal brez odličja na olimpijskih igrah. (Slika: X SloSki)

Poleg Mastnakovega nastopa je zanimanje za snowboard vključevalo tudi druge discipline ter poizvedbe o rezultatih in razporedu tekmovanj. Podatki kažejo, da so poizvedbe za ženski snowboard halfpipe in moški slopestyle prav tako zabeležile občutno rast, čeprav manjšo kot splošno zanimanje.

Kar zadeva ostale športe, sta alpsko smučanje in hokej na ledu doslej zabeležila nekoliko manj zanimanja kot skoki in snowboard, sledita pa jima umetnostno drsanje in freestyle smučanje. Vse v skladu z atraktivnostjo in realnim dosegom domačih športnikov v posameznih disciplinah. Hokejisti pa se letos niso uvrstili na tekmovanje, zato je padec zanimanja logičen.

Alpsko smučanje medtem namreč dobesedno razpada, poleg številnih poškodb, ki so okrnile predvsem nastop Slovenk z realnimi možnostmi za dobre rezultate (Slokar, Dvornik), se bodo veterani Žan Kranjec, Ilka Štuhec, Ana Bucik Jogan v kratkem poslovili, kar pomeni, da bomo v številnih disciplinah alpskega smučanja ostali brez resnih predstavnikov v svetovnem pokalu.

Zanimanje Slovencev za posamezne športe na olimpijskih igrah – spremljanje objav v tisoč dostopov. (Vir: Google)

Slovenski spremljevalci, gledalci, obiskovalci spletnih strani…. olimpijskih iger so sicer pokazali zanimanje tudi za splošne novice z olimpijskih iger ter spremljanje rezultatov, vendar v manjši meri kot za posamezne discipline, kar pričakovano nakazuje, da igre spremljajo fragmentirano, predvsem v segmentih, kjer so možnosti za uspeh. Gledanje “mučenja” nekonkurenčnih tekmovalcev ni prav zabavno. Povsem logično in pričakovano.

2 komentarja

  1. Edelweiss

    Skakalci delajo odlično, alpsko smučanje je pa v propadu, oziroma je že propadlo. Mladi softiči se ne odločajo več za treniranje smučanja, ker je to eden najbolj garaških športov in zaslužki, tudi če uspeš, niso ne vem kako visoki. Pomehkuženci gredo raje trenirat nogomet, tam tudi če nisi klasa dobiš še vedno službo v drugi avstrijski ligi in kar dobro zaslužiš. Torej postanejo povprečni nogometaši, z modno frizuro oblečeni v neke fancy obleke, a nikdar ne bodo alpski smučarji, čvrsti moški s poštimano glavo in moralnimi vrednotami.

    Odgovori
  2. mario

    Samo čakam kdaj se bodo oglasili trije “pedroti”, vsi vemo za katere gre…..

    Odgovori

Leave a Reply to mario Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Javno pismo: Ugrabljen IZUM in propadel projekt COBISS.Net pod pokroviteljstvom Unesca

Javno pismo: Ugrabljen IZUM in propadel projekt COBISS.Net pod pokroviteljstvom Unesca

Kot je bila v nekdanji Jugoslaviji najbolj prepoznavna mariborska blagovna znamka TAM, bi lahko bil danes v državah Zahodnega Balkana to COBISS, če bi ga, tako kot v Sloveniji, uporabljale vse knjižnice ter vsi bralci, šolarji, dijaki, študenti, raziskovalci in drugi strokovnjaki s področij raziskovanja, izobraževanja in kulture. Žal je bil lani projekt širitve mreže knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti COBISS.Net dokončno pokopan. Zakaj se je to zgodilo in kdo je odgovoren, da je država z napačnim upravljanjem uničila lasten razvojni potencial? Tomaž Seljak v odprtem pismu pojasnjuje celotno zgodbo.

Ali bo Grenlandija naslednja Trumpova “specialna vojaška operacija” po receptu Vladimirja Putina?

Ali bo Grenlandija naslednja Trumpova “specialna vojaška operacija” po receptu Vladimirja Putina?

Ameriška metamorfoza, ki se je po zaslugi Donalda Trumpa zgodila v enem samem letu, dokazuje, da demokracija ni imuna pred virusom avtokracije. Trumpu je uspelo Ameriko spremeniti v deželo, kjer je svobode vse manj, kjer so človekove pravice vse bolj omejene, kjer je kritika oblasti razlog za sankcije in kjer se uresničujejo najbolj nore napovedi iz časov predvolilne kampanje, ko je Donald Trump obljubljal, kaj vse bo naredil, če bo izvoljen, mi pa smo se mu smejali in se tolažili, da je človek pač zmešan.

Leta debelih krav ali kako se povečuje naš javni sektor

Leta debelih krav ali kako se povečuje naš javni sektor

Naša država je draga, predraga. Javni sektor je vsako leto “debelejši”, v njem je zaposlenih že več ljudi kot v gospodarstvu. Hodimo po robu: stroški države so vedno višji, zadolženost države pa še nikoli ni bila tako visoka. Razmere so skrajno resne, negotovost še nikoli ni bila tako visoka vse od II. svetovne vojne naprej, napovedi rasti gospodarstva pa zgrešijo tudi po 200 % do 250 %! Razmerje med javnim sektorjem in gospodarstvom v Sloveniji preprosto ni več vzdržno. Slej ko prej bo pripeljalo do zloma sistema ter posledično do uničenja socialno-ekonomskega modela, kot ga poznamo. Kaj lahko storimo?

Pravljice o obnovljivih virih energije

Pravljice o obnovljivih virih energije

Bombardiranje z ideologijo zelenega prehoda in oskrbo z elektriko iz obnovljivih virov je vsak dan hujše. To je seveda uradna usmeritev Evropske unije ter s tem tudi Slovenije, temu so podrejeni vsi energetski načrti in tudi razmišljanja. Namen takšne usmeritve sta skrb za okolje in trajnostni razvoj, kar je nedvomno pohvalno. Vendar pa vsi avtorji in ključni akterji našega energetskega prehoda pogosto zanemarjajo dejanske razmere in realne možnosti. Primerjave, ki nam jih ponujajo, so pogosto nerealne, manipulativne. Realnost je eno, govorjenje o “čisti energiji brez uporabe fosilnih goriv” pa vse bolj spominja na pravljice za lahko noč.

Kakšen predvolilni golaž bi nam lahko skuhali trije populisti?

Kakšen predvolilni golaž bi nam lahko skuhali trije populisti?

Dva meseca pred volitvami se povezujejo stranke na desni in levi, zato nas je zanimalo, kakšne načrte imajo v manjših populističnih strankah, ki jih ankete uvrščajo nekje okoli parlamentarnega praga. Medtem ko je Resnica tega že presegla in se ji obeta uvrstitev v Državni zbor, ostaja Slovenska nacionalna stranka na okoli 3 odstotkih, Suvereni pa so mnogo nižje. A če bi se povezali Zoran Stevanović (Resnica), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) in Dejan Kaloh (Suvereni), bi njihova koalicija zagotovo prišla v parlament – in potem bi bilo zanimivo, kaj bi se dogajalo z oblikovanjem vlade. Pa je to izvedljivo?

Trumpova Amerika v 2026: vrnitev Monrojeve doktrine

Trumpova Amerika v 2026: vrnitev Monrojeve doktrine

Strateška tekma med Zahodom, ki ga vodijo Združene države Amerike, in Kitajsko se krepi, medtem ko Rusija poskuša ohraniti ali razširiti vpliv v “svojih” ključnih regijah. To rivalstvo presega ekonomske dimenzije. Vključuje politične in varnostne vidike, administracija Donalda Trumpa pa se je nanje odzvala z usklajeno uporabo diplomacije, gospodarskih ukrepov in strateških pritiskov. Namen je jasen: zaščita ameriških interesov (“America First”) in omejevanje vpliva drugih globalnih akterjev. V Latinski Ameriki, sploh v Venezueli, je bil poudarek na stabilnosti in tesnem sodelovanju z regionalnimi partnerji. Trumpov pristop se je od prejšnjih razlikoval po večji operativni hitrosti in dosledni implementaciji strateških prioritet.

Vladno božično darilo nas bo stalo več kot 600 milijonov evrov

Vladno božično darilo nas bo stalo več kot 600 milijonov evrov

Vlada je lani vse zaposlene razveselila z božičnico. Politiki so se pridušali, da je treba narediti več za izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih. Hvalevredno, ampak nekaj previdnosti vseeno ni odveč. Kajti po božičnici imamo na mizi že predlog o skoraj 15 % dvigu minimalne plače (ob 2,5 % inflaciji) ter tudi nov predlog o davčno ugodnejši delitvi dobička za zaposlene. Ta naj bi bila sicer prostovoljna, a glede na dosedanjo prakso ni izključeno, da neka vlada nekoč ne pride z idejo, da je desetino dobička potrebno izplačati zaposlenim. Bistveno je ohraniti treznost in ob dobrih željah imeti pred očmi tudi gospodarske rezultate države.

Ukrajina, Venezuela … Tajvan?

Ukrajina, Venezuela … Tajvan?

Trump je sprožil svojo prvo malo vojno, v kateri so specialci zajeli venezuelskega “narkosocialista” in ga v pižami skupaj z ženo odpeljali v New York, kjer ga čaka bojda pošteno sojenje. Rusi in Kitajci so protestirali, zaradi lepšega. V resnici pa ne Putin ne Ši nimata nič proti Trumpovem razkazovanju sile v ameriški soseščini. Putin mu je kvečjemu sporočil: “Welcome to the club”. Zdaj so Američani v očeh Kremlja že tovariši in te nove okoliščine spreminjajo tudi perspektivo na vojno v Ukrajino. Ta nesrečna dežela je namreč v “ruski predsobi”, torej globoko v interesni sferi Kremlja. Takoj, ko je Donald Trump to priznal Vladimirju Vladimiroviču, sta se lahko objela in ugotovila, da sta iz istega testa. Zdaj je na vrsti še tretji nasilnež, da pokaže, če je iz pravega testa. Z nestrpnostjo torej pričakujemo kitajsko invazijo na Tajvan.