Ameriški predsednik Donald Trump je zadovoljen s trgovinskim dogovorom, ki ga je dosegel s predsednica Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Po dogovoru bodo za uvoz velike večine blaga iz EU obračunane 15-odstotne ameriške carine. EU se je tudi zavezala, da bo do konca mandata predsednika Trumpa od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev energentov, kot so utekočinjeni zemeljski plin, nafta in jedrsko gorivo, s čimer se bo EU dokončno znebila odvisnosti od ruskih energentov. Ali je ta dogovor res dober tudi za EU, bomo pa še videli v naslednjih dneh, ko ga bo potrebno potrditi na formalnih organih EU. (Vir: Reuters)
“Med drugo svetovno vojno je umrlo tudi 2000 nedolžnih ljudi, tudi žensk in otrok, med bombardiranji zahodnih zaveznikov pa jih ne imenujemo žrtve liberalnega kapitalizma”
Poslanec Gibanja Svoboda Martin Premk je precej posmehljivo komentiral predlagani zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi znova razglasili nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pa...
EU mediji so noreli, EU politiki pa se norčevali, ko je Ruski predsednik Vladimir Putin 2. februarja letos v intervjuju izjavil:
»Zagotavljam vam: Trump bo s svojim značajem, s svojo vztrajnostjo hitro naredil red.
In vsi, videli boste – to se bo zgodilo hitro, kmalu – vsi bodo stali pred nogami gospodarja in mahali z repom. Vse se bo postavilo na svoje mesto.«
In to se je tudi zgodilo.
Dobro jutro !
ZDA so pod Trumpom odstopile od Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, katerega določbe so OBVEZNE za vse dobavitelje plina v EU.
To dokazuje čisti protekcionizem in neenaki trgovinski pogoji, npr. s Katarjem itd., oz. je nov dogovor z Združenimi državami v nasprotju s temeljnimi določbami Direktive 2024/1760.
Načelnost EU na nivoju uličnih goljufov..
Ruttejco, ki je sramotno javno vlekla očku Trumpeljnu, pa že nekaj časa ni več slišati.
Javno.
Očku.
Lepo je videti veselega človeka!
A so ti plačali v evrih namesto v rubljih?
Jeffrey Sachs, ki za vojno v Ukrajini krivi Zahod, je v Sloveniji več kot dobrodošel – od častnega doktorata do naklonjenih intervjujev – Jani Lovšin 14. 3. 2023
V teh dneh se je v Sloveniji mudil svetovno znani ekonomist Jeffrey Sachs. Ta pri nas ni neznano ime, saj je imel – kot pravijo na slovenski levici – prste vmes pri snovanju privatizacije družbenega premoženja v devetdesetih. Ob tem ne pozabijo dodati, da nas je pred njegovo “neoliberalno šok terapijo” rešil Jože Mencinger.
V zadnjem letu se Sachs, čigar kariera je polna kontradikcij, posveča predvsem vojni v Ukrajini. Natančneje rečeno, posveča se konstruiranju “dokazov”, s katerimi bi lahko krivdo za nastalo situacijo zvalil na ZDA. Pri tem za zateka k teorijam, ki bi se jih – ali pa tudi ne – sramovali celo Kučanovi intelektualci.
“Za človeka gre”
Ameriški ekonomist je prišel v Slovenijo na povabilo mariborskega visokošolskega zavoda Alma Mater Europaea, ki gosti v teh dneh mednarodno znanstveno konferenco pod naslovom Za človeka gre: Družbeni in tehnološki napredek za varnost in dostojanstvo. Na konferenci, katere častna pokroviteljica je predsednica države Nataša Pirc Musar, so Sachsu podelili častni doktorat.
Organizatorji očitno nimajo prav dobro izdelanih kriterijev, komu je v dani situaciji primerno izrekati čast in komu ne. Pri tem pa brez pomislekov asistira tudi politični vrh. Sachs je seveda dogodek dobro izkoristil. V svojem predavanju se je posvetil temu, čemur se v zadnjem času pač posveča – vojni v Ukrajini. Skratka, novopečeni častni doktor je predaval akademikom in političnemu vrhu.
Legitimacija njegovih stališč bi bila težko bolj očitna.
“Vojna se je začela z nasilnim strmoglavljenjem Janukoviča”
Preden se posvetimo dvema intervjujema, ki sta ob tej priložnosti nastala v osrednjih medijih, si poglejmo, kaj Sachs sploh zagovarja. Njegovo kolumno z naslovom Deveta obletnica ukrajinske vojne lahko preberemo na Portalu Plus. (Nanjo se je dan po objavi polemično odzval nekdanji urednik portala Dejan Steinbuch.)
Sachsova osrednja teza je, da je prišlo do ruske invazije zaradi zahodnega “neusmiljenega prizadevanja za širitev Nata” in da se je vojna začela že leta 2014, in sicer “z nasilnim strmoglavljenjem ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča februarja 2014, z državnim udarom, ki ga je odkrito in prikrito podprla vlada ZDA”.
V Kijevu naj bi tako prišla na oblast “zunajustavna, desničarska, protiruska in ultranacionalistična vlada. Po državnem udaru je Rusija po hitrem referendumu ponovno zavzela Krim, v Donbasu pa je izbruhnila vojna, ko so Rusi v ukrajinski vojski zamenjali stran, da bi nasprotovali novi vladi po državnem udaru v Kijevu.”
Svojo teorijo o vpletenosti ZDA pri “državnem udaru” podpre Sachs kar z dokumentarnim filmom Ukrajina v ognju (2016) ameriškega režiserja Oliverja Stona. Gre za ustvarjalca, ki je pred desetletji posnel nekaj dobrih filmov, danes pa se posveča predvsem družbenemu aktivizmu, usmerjenemu proti ZDA. Leta 2017 je denimo televizija Showtime prikazala njegov štiridelni intervju z Vladimirjem Putinom. Ruski predsednik, ki je nad Stonovim prikazom dogodkov leta 2014 gotovo navdušen, je očitno ocenil, da bi bil takšen intervju dobra piarovska poteza. In ni se motil.
Intervjuja, ki to nista
Ob Sachsovem obisku v Sloveniji sta bila v osrednjih medijih objavljena dva intervjuja. S tem samo po sebi seveda ni nič narobe. Sachs je namreč svetovno znana osebnost, ravno intervju pa omogoča, da se novinar zoperstavi spornim stališčem gosta. Toda Edvardu Žitniku na Televiziji Slovenija in Urošu Lipuščku v Sobotni prilogi to – milo rečeno – ni uspelo.
Še posebej problematičen je intervju iz Sobotne priloge. Lipušček, sicer podpisnik pisma levih intelektualcev, seveda ni novinar Dela. Intervju s Sachsom je bil prvotno objavljen na murskosoboški Televiziji AS. Vprašanje torej ostaja, ali je bilo uredništvo Sobotne priloge že vnaprej dogovorjeno, da intervju poobjavijo – ali pa se jim je zdel tako izjemen in so se za to odločili naknadno.
Ob Sachsovih trhlih teorijah o vzrokih za rusko invazijo Lipušček ne izrazi nikakršnega pomisleka. Zdi se celo, da vprašanj ne postavlja z namenom, da bi kot novinar izvedel kaj novega, ampak da bi stališča, s katerimi se sam strinja, Sachs predstavil še nam, bralcem. Prvo vprašanje se tako glasi: “Kdo je odgovoren za tragično vojno v Ukrajini? Putin? Širjenje Nata?”. Že drugo vprašanje pa je samo iztočnica: “Nedavno ste dejali, da se vojna ni začela pred enim letom, ampak pred devetimi leti z državnim udarom v Kijevu.”
Imperialne ambicije
Kot je opozoril Sašo Dolenc, je intervju vredno primerjati z nedavnim intervjujem, ki ga je dal Sachs za revijo New Yorker. V njem se malodane osmeši. Za kar pa se novinarju sploh ni treba prav posebej potruditi.
Sachsa denimo vpraša, kako si razlaga Putinove besede o imperialnih ambicijah (da je novi Peter Veliki in da je Ukrajina del Velike Rusije), ki jih kar sam predstavlja kot enega od vzrokov oziroma gonilnih sil vojne. Sachs se sprva neposrečeno izmika, na koncu pa reče: “Mislim, da gre pri tem za igro zahodnih medijev.”
“Citiranje Putina je igra?” nadaljuje novinar …
Za slovenske medije je to očitno pretežko. Ali pa pač ni interesa.
Sachs je podobno kot Lipovšek in nrkateri komentatorji tukaj ali ruski koristni idiot ali pa ruski plačanec.
Veliko žolčnih in tudi zlonamernih besed in zelo malo povedanega. Prof. Jeffrey Sachs je osebnost z visoko intelektualno in moralno integriteto, kar seveda mediokritetam, ki tovrstnim ljudem ne sežejo do gležnjev, gre vedno v nos. Če popljuvajo človeka, ki jih daleč prekaša, mislijo da so moralno in intelektualno superiorni, toda v resnici le pokažejo svoj zhrbten in pritlehen značaj.
Ne vem točno, kaj je predlagal Jaffrey Sachs na začetku slovenske ekonomske tranzicije, vem pa, da je Mencinger zagovarjal legalizacijo kraje “družbenih” podjetij s strani rdečih direktorjev. Prav slednji so prek svojih pajdašev v politiki pokazali Sachsu vrata. Posledice Mencingerjeve politike so bile divji zahod v slovenskem gospodarstvu, ko so rdeči direktorji množično kradli svoja podjetja, vendar ne tako, da bi jih olastninili, temveč tako, da so kapital družbenih podjetij kanalizirali v svoja obvodna podjetja s fiktivnimi računi, podjetja spravili v stečaj, delavce na pa na cesto. To je bilo obdobje najhujšega plenilskega kvazi-kapitalizma, po sistemu, da ubiješ kravo, da si pripraviš zrezek. To ni bila šok terapija, temveč šokantno vsesplošno plenjenje gospodarstva, zaradi katerega so akterji zavrnili Saachsa. Šele Drnovšek je uspel to delno zajeziti s sprejetjem zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Zaradi tega divjega antikapitalizma smo morali tudi prvič sanirati banke. Kasneje smo jih morali še enkrat, kar so spet plačali davkoplačevalci. Šele ko smo banke razprodali tujcem, so se kraje v bankah nehale.
Jeffrey Sach se za razliko od gornjega avtorja, ki na veliko “poznavalsko” (šarlatansko) blefira, strokovnjak in ekonomski ter politični analitik z naravnost neverjetnim poznavanjem podrobnih dejstev, ki na pdlagi teh dejstev dela logične zaključke. Tudi po njegovem mnenju je za vojno v Ukrajini je kriv Zahod, ki je najprej zavrnil ruske težnje po integraciji z Zahodom, nato se je požvižgal na varnostne interese Rusije in širil Nato proti vzhodu brez vsake potrebe, nakar je Amerika izvedla državni udar v Ukrajini leta 2014, ki je strmoglavil demokratično izvoljenega predsednika, kar je sprožilo genocidno državljansko vojno zoper rusko manjšino, ki je po osmih letih moledovanja Moskve za diplomatsko rešitev konflikta pripeljala do vojne v Ukrajini, ki je de facto posredna vojna Nata zoper Rusijo na ramenih žrtvovane Ukrajine.
Jeffrey Sachs je tudi oster kriti izraelske politike v odnosu do Palestincev in do drugih muslimanskih držav ter Netanjahuja, čeprav je tudi sam Jud. V svoji predvanjih je večkrat opozoril, da je Amerika na zahtevo Izraela oziroma Netanjahuja sesula vse bližnjevzhodne države, ki jih cionistični režim smatra za sebi nevarne. Opozarja tudi na pogubne posledice delovanja izraelskega lobija v Ameriki, ki se je polastil večino ameriških politikov, vključno zdaj s Trumpom in prej Bidenom, ki so zgolj lutke v rokah izraelskega lobija oziroma Netanjahuja.
Jeffrey Sachs s svojimi stališči in političnim aktivizmom seveda gre v nos tako rusofobom, ki nas vodijo v zaostrovanje odnosov z Rusijo in v morebitno vseevropsko ali celo svetovno vojno, kot tudi cionistom, ki počno podobno z istimi možnim posledicami na Bližnjem vzhodu, zlasti če bo Izrael še poskusal zrušiti Iran in ga narediti za neoperativno državo po zgledu Iraka, Sirije, Libije… Sachs opozarja tudi, da se ameriška globalistična elita, ki bi rada obvladovala ves svet, pripravlja tudi na vojno s Kitajsko.
Če bi si kdo od sodobnikov zaslužil Nobelovo nagrado za mir, je Jeffrey Sachs. ampak živimo v Orwellovem svetu, kjer je sodobni Hitler, režiser holokavsta nad Palestinci, predlagal Trumpa za Nobelovo nagrado za mir…
Spizdi, mona ruska!
Naj se Jeffrey Sachs kar sam predstavi, namesto, da ga predstavlja gornje natolcevanje:
Influencer on 29. julija, 2025 at 8:35
JEFFREY SACHS, ameriški profesor ekonomije:
“Operacije za zamenjavo režimov so zelo prepoznavni državni posli. To je nasprotje diplomacije. Ni se ti treba pogajati z nasprotno stranjo, ti jo moraš nadzirati, V nasprotnem jo strmoglaviš. Umoriš liderja, narediš državni udar, prirediš ali kupiš volitve, ustvariš nezadovoljstvo z namenom strmoglavljenja režima, To se je zgodilo 64 x “prikrito”. ZDA seveda zanikajo svojo vlogo, čeprav je bila očitna. To pomeni “prikrito”.
Ko se taki dogodki pripetijo, niso resnično prikriti v smislu, kdo je to naredil. Vsakdo ve, da so to naredile ZDA, toda ZDA seveda rečejo: Mi nismo imeli nič s tem. To je bil lokalni upor.
To omenjam zato, ker je ta vrsta arogantnega državništva, ki izhaja iz imperialne mislenosti, bila ameriška politika od leta 1945 do 1991. Američanom je bila prikazana kot upravičena zaradi vojne zoper globalni komunizem in še posebej zoper Sovjetsko zvezo. ZDA so obtoževale SZ, da hoče obvladati ves svet in to je bila razlaga za to, da so same hotele obvladati ves svet. ZDA se zavračale navtralnost po načelu: Če nisi z nami, si proti nam.
Po letu 1990 so ZDA ohranile in celo okrepile svojo imperialno idejo. Namesto, da bi v koncu hladne vojne videle priložnost za nov svetovni red, ki bi bil uravnotežen, pošten in miroljuben, so videle priložnost za svojo hegemonijo. To je postala ideologija t.i. neokonservativcev, ki dominira ameriško politiko od leta 1991 do danes. Po tej ideologiji je svet varen (za ZDA) samo, če ga vodijo ZDA. Ker so ZDA dobrohotna sila, morajo postavljati pravila, biti svetovni policaj in določati dogajanje na vseh koncih sveta in potem bo vse prav.
To je seveda zelo arogantna drža in utvarna ideja, toda to je bila politika, ki jo je podpirala vlada za vlado od leta 1991 naprej. To sem opazoval od blizu, kajti sam sem kot ekonomist zagovarjal idejo, da je treba Rusiji pomagati, da se spet postavi na svoje noge, da je treba Afriki pomagati, da se razvije, Zagotoviti bi morali, da je revščina izkoreninjena povsod. Toda nobena od teh idej ni bila sprejeta v ameriških političnih vrhovih. Celo moji kolegi so to videli kot naivno in v nasprotju z ameriškimi interesi. Ameriški interes je biti prvi, ne biti kooperativen v svetu, ki si deli blagostanje.
Ameriška ideologija je postala po mojem mnenju celo slabša po koncu hladne vojne. Čeprav je Rusija spremenila ekonomski in politični sistem, se v ameriški politiki do Rusije ni spremenilo nič. V praksi je bila Rusija še vedno sovražnik. Ni šlo več za nasprotovanje komunistični ideologiji, temveč za rivalstvo med velikimi silami. Tu se strinjam s prijateljem Johnom Mearsheimerjem, da vidijo ZDA Rusijo kot grožnjo, ne zaradi ideologije, temveč ker je velika. Podobno velja za Kitajsko, ki jo Amerika doživlja kot sovražnico samo zato, ker je velika in uspešna.”
Influencer on 29. julija, 2025 at 8:35
JEFFREY SACHS, ameriški profesor ekonomije:
“Operacije za zamenjavo režimov so zelo prepoznavni državni posli. To je nasprotje diplomacije. Ni se ti treba pogajati z nasprotno stranjo, ti jo moraš nadzirati, V nasprotnem jo strmoglaviš. Umoriš liderja, narediš državni udar, prirediš ali kupiš volitve, ustvariš nezadovoljstvo z namenom strmoglavljenja režima, To se je zgodilo 64 x “prikrito”. ZDA seveda zanikajo svojo vlogo, čeprav je bila očitna. To pomeni “prikrito”.
Ko se taki dogodki pripetijo, niso resnično prikriti v smislu, kdo je to naredil. Vsakdo ve, da so to naredile ZDA, toda ZDA seveda rečejo: Mi nismo imeli nič s tem. To je bil lokalni upor.
To omenjam zato, ker je ta vrsta arogantnega državništva, ki izhaja iz imperialne mislenosti, bila ameriška politika od leta 1945 do 1991. Američanom je bila prikazana kot upravičena zaradi vojne zoper globalni komunizem in še posebej zoper Sovjetsko zvezo. ZDA so obtoževale SZ, da hoče obvladati ves svet in to je bila razlaga za to, da so same hotele obvladati ves svet. ZDA se zavračale navtralnost po načelu: Če nisi z nami, si proti nam.
Po letu 1990 so ZDA ohranile in celo okrepile svojo imperialno idejo. Namesto, da bi v koncu hladne vojne videle priložnost za nov svetovni red, ki bi bil uravnotežen, pošten in miroljuben, so videle priložnost za svojo hegemonijo. To je postala ideologija t.i. neokonservativcev, ki dominira ameriško politiko od leta 1991 do danes. Po tej ideologiji je svet varen (za ZDA) samo, če ga vodijo ZDA. Ker so ZDA dobrohotna sila, morajo postavljati pravila, biti svetovni policaj in določati dogajanje na vseh koncih sveta in potem bo vse prav.
To je seveda zelo arogantna drža in utvarna ideja, toda to je bila politika, ki jo je podpirala vlada za vlado od leta 1991 naprej. To sem opazoval od blizu, kajti sam sem kot ekonomist zagovarjal idejo, da je treba Rusiji pomagati, da se spet postavi na svoje noge, da je treba Afriki pomagati, da se razvije, Zagotoviti bi morali, da je revščina izkoreninjena povsod. Toda nobena od teh idej ni bila sprejeta v ameriških političnih vrhovih. Celo moji kolegi so to videli kot naivno in v nasprotju z ameriškimi interesi. Ameriški interes je biti prvi, ne biti kooperativen v svetu, ki si deli blagostanje.
Ameriška ideologija je postala po mojem mnenju celo slabša po koncu hladne vojne. Čeprav je Rusija spremenila ekonomski in politični sistem, se v ameriški politiki do Rusije ni spremenilo nič. V praksi je bila Rusija še vedno sovražnik. Ni šlo več za nasprotovanje komunistični ideologiji, temveč za rivalstvo med velikimi silami. Tu se strinjam s prijateljem Johnom Mearsheimerjem, da vidijo ZDA Rusijo kot grožnjo, ne zaradi ideologije, temveč ker je velika. Podobno velja za Kitajsko, ki jo Amerika doživlja kot sovražnico samo zato, ker je velika in uspešna.”
Gre za kompromis dveh največjih svobodnih gospodarstvih, ki pa še ni dokončen, pogajanja bodo še sledila, dogovoriti se je treba o podrobnostih. EU tepe tečaj, ima pa priložnost, da se po hitrem postopku otrese raznih lastnih ovir, s katerimi se strelja v koleno (zeleni prehod bedarije npr.). Kar je EU sposobna storiti čez noč, če gledamo na krizo v prejšnjem desetletju. Takojšni učinek pa bodo imele nižje od obljubljenih carin, predvsem pa konec negotovosti, ki je blokirala poslovanje.
Hkrati je, v nadaljevanju, EU dobila Trumpa na svojo stran glede Putina oz. vojne v Ukrajini, učinki sledijo čez 10-15 dni, pa tudi glede Gaze. V tem pogledu tudi Starmerja.
Slovenija se mora predvsem vprašati, kaj bo sedaj storila vlada, glede na preteklost, sposobnosti WC diplomacije v Parizu in neodločnost obiskati v ZDA še Trumpa, nič dobrega. Zahodni sosedje imajo ravno obratno več upanja, Melonijeva je proti našim profesor, ki se je dobro znašla v času Biden administracije, pri Trumpu pa še toliko bolje. Nemcem se dogaja isto. Kar je za Slovenijo vsaj dobra tolažba.
To ni noben kompromis !
ZDA gospodar EU.
ZDA imajo vojsko v EU.
V koloniji je vojska države , ki si jo lasti – izkorišča.
Bodo še pogajanja… pa dejte papagajat to nov mantro za ovce.
Lepo povedano in našteto, če ne bosta pa Švejkutin in Drejć doložila… do in med pogajanji se bejž malo naštelat
“Gre za kompromis dveh največjih svobodnih gospodarstvih,”
Le kaj bi to pomenilo “svobodnih gospodarstvih”? Dogovor med Leyenov in Trumpom eklatantno kaže natančno to: da ne gre za svobodni gospodarstvi, temveč krepko državno dirigirani gospodarstvi.
Orwellov dvorek se je pod vplivom vseprisotne propagande 24/24 očitno že tako zasidral v zavest ljudi, da se sploh ne zavedajo, da uporabljajo pojme kot leseno železo in verjamejo v njihov smisel.
Janša je zahteval od svojih evroposlancev, da glasujejo za zaupnico Leyenovi. Tudi po tem se vidi, kako kratkoviden in ali pokvarjen je. Če ne vidi, da je Leyenova korumpirana skoz in skoz, je to zato, ker tega noče videti, ker ima tudi sam podobne interese.
Pa naj mi ne kdo reče, da gre za neko apriorno kritiko Janše brez podlage. Grimsa je Janša discipliniral, ker je podpisal izjavo za odstavitev Leyenove, ki jo je nato moral preklicati. Sramotno, da človeku ne pusti, da ravna po svoji vesti. Grims se nato glasovanja o zaupnici Leyenovi ni udeležil. Verjetno je s tem že podpisal, da je postal še eno Janševo politično truplo, kakršnih je v Janšvi karieri nešteto. Partijska disciplina v SDS, se pravi, Janševa volja, je sveta. Kdor jo prekrši, ga čaka izgon.
Enkrat komunajzar, večno komunajzar.
Ali po domače: Twito je kot lubenica: na zunaj se kaže zelen, notri pa je rdeč.
A Švejk je šel scat?
SEBASTIAN SAS, romunski youtubar:
“Začenjam s fantastično novico. Veselite se vsi! EU in ZDA sta končno dosegli željno pričakovani trgovinski sporazum. To je dobra novica. Slaba novica je, da ta trgovinski sporazum zgleda bolj kot evropski poklon Donu (Donaldu) oziroma Ameriki. Temu ni moč reči drugače.
Nisem še videl takšnega sporazuma v svojem življenju. Ameriški mediji ga označujejo za veliko zmago Donalda Trumpa. In reči moram, da se popolnoma strinjam s tem. Evropski mediji seveda trdijo, da je to zmaga za Ursulo von der Layen. Sploh se ne morem strinjati s to trditvijo. Naj citiram Politico, glas ameriške globoke države. Trump pravi, da se je EU strinajala, da bo v ZDA kupila za 750 milijard $ energije. Investirala bo tudi 600 milijard več v ZDA, kot je bilo prej dogovorjeno. Če je to dober sporazum, kako bi potem šele zgledal slab sporazum? Že ta je dovolj slab.
Po sporazumu bo EU nadomestila ruske energente in bo v ZDA kupila za 250 milijard $ energentov letno do konca Trumpovega mandata. Za primerjavo: Pred vojno v Ukrajini je Evropa porabila za ruske energente med 60 in 80 milijardami evrov letno, to je približno 4x manj kot bodo stali ameriški energenti. Kakšne fantastičen sporazum je to!
A to še ni vse. Tam je še zahrbtnih 600 milijard $ za investicije v Ameriki. Jaz pravim temu poklon. “Prosimo te, Don, vzemi naš poklon in ne naloži nam še višjih carin.” Ob tem bodo ZDA še vedno zaračunale 15% carine na evropski izvoz v ZDA. Edini, ki je doslej izrazil zadovoljstvo s tem sporazumom, je nemški kancler Merz, ki se je očitno oddahnil, da niso zlasti nemški avtomobili ocarinjeni s še višjimi stopnjami, kot je to prvotno grozil Trump.
Nemški izvoz avtomobilov znaša 30-40 miijard letno. EU bo zdaj poklonila ZDA 600 milijard $, zato da niso carine še višje. Kakšne sporazum je to?! Gre za interes Nemčije. Slednja bo obdržala svoj izvoz avtomobilov v ZDA, ceno za to pa bo plačala vsa EU in tako bo reševala nemško gospodarstvo. Tudi Marin Le Pen je označila sporazum za politični, gospodarski in moralni fiasko.
Sporazum jasno kaže, da ima bruseljska birokracija svoje interese, ki niso interesi prebivalcev EU. Kaže tudi, kdo je gospodar in kdo vazal. Trump je zmagal, toda ta zmaga nakazuje katastrofo, ki bo prišla, kajti razkorak med vzajemnimi koristmi je tako velik , da ni vzdržen. Razlog, da je do tega sporazuma prišlo, je vojna v Ukrajini. Kupujejo čas in upajo na nov sporazum po koncu Trumpovega mandata, kajti ta sporazum je nevzdržen.”
Re:… Slednja bo obdržala svoj izvoz avtomobilov v ZDA, ceno za to pa bo plačala vsa EU in tako bo reševala nemško gospodarstvo.
No ja, sem pricakoval tako globoko misel. Kot takrat, ko so Evropejci menda resevali nemske banke.
Kura Leyenova je počepnila pred petelinom Trumpom. Nad obema pa je senca kitajskega zmaja.
Kot sem že omenil: mediji se izogibaju tistim 600 milijardam, ki jih mora po pogodbi vložiti EU v ZDA.
In potem še farbajo ovce, da je 15 % uspeh, in ne bo vplival na BDP.
Big Beautiful D… Huge! Enormous! The Biggest Ever. 😜
Sporazum o carinah med EU in ZDA je diktat, ki ga je kolonialna sila vsilila svoji koloniji. ZDA so najprej dosegle razkol med EU in Rusijo, zdaj pa kujejo dobiček na ta račun, pač po starimskem imperialnem načelu; divide et impera – razdvajaj in vladaj.
Leyenova je ravnala tako, kot ji je ukazal lobi, ki jo ima na svojih vrvicah, ki očitno dela na tem, da uniči Evropo. Nemčija bo poslej drugorazredna industrijska sila, ostala Evropa pa tretjerazredna. Bodo pa seveda Leyenova in njeni lakaji prvokategorniki v davčnih oazah, zlasti v zvezi s trgovino z orožjem. Pregrešno drago ameriško orožje bo polnilo evropska skladišča, kjer bo čakalo na odpis, razen če nas ne bo nemški kancler Merz popeljal v nov Drang nach Osten, kar ni povsem izključeno. Človek prav hlepi po zgodovinski nemški revanši z Rusijo, kot da jih Rusi niso dovolj namahali v 2. svetovni vojni.
Sporazum o carinah je poln nejasnosti, tako da bo Amerika še marsikaj izsilila sebi v prid. Da bodo Leyenova in njeni pribočniki kaj izsilili za Evropo, je manj realno kot sanje, ki jih svinja sanja o koruzi. Hlapec je pač hlapec, ki mora delati za svojega gospodarja. Če nikjer drugje bo Trumpu uspelo v Evropi narediti Ameriko spet veliko in si Evropo še bolj podrediti, kot je že itak bila podrejena doslej.
Evropa je klecnila pred Trumpom, ker druge izbire ni imela. Evropa je zaradi razkola z Rusijo odrezana od svojega naravnega zaledja, od koder je dobivala poceni energente in surovine, zdaj jih bo prisiljena uvažati po nekajkrat višjih cenah preko Atlantskega oceana iz ZDA.
Res moraš biti skrajno kratkoviden politik, da slediš interesom neke velesile, ki te načrtno zapelje v slepo ulico in past, kjer si potem na milost in nemilost prepuščen svojemu traperju. Seveda ta kratkovidnost evropskih politikov ni ravno prirojena, temveč je pridobljena lastnost prek sistemske korupcije, zaradi katere evropski politiki vodijo politiko v škodo Evrope.
Lahko samo upamo, da nas ne bodo na koncu zaradi svojih računov v davčnih oazahna koncu spravili v vojno z Rusijo, tako kot so spravili v vojno Ukrajino.
Vemo, da bodo hlapčevski mediji to sramotno pogodbo, ki vodi v nadaljno propadanje EU in dejansko v neokolonialni odnos z ZDA, imenovali za zmago.
Spizdi, mona ruska!
PS Še švejka vzemi s sabo
Markec, mamica, ki jo tako pogrešaš, bo vsak hip prišla in te vzela v naročje.
Aja tutaja, pamet Markecu nagaja, mamica pri sosedu vztraja, Markec pokakan ostaja.
Mamico, ki jo rad omenjaš, so tvoji zločinski predniki marsikomu ubili. V svobodi…
Markec, moji predniki niso nikoga ubili. Ti si pa očitno izgubil pamet. Če si jo sploh kdaj imel.
Evropa je zaradi razkola z Rusijo…
Prekleti provokator ruski!
Zakaj ne napišeš zaradi ruskega napada na suvereno državo? A, drekec?
Na svetu obstaja samo ena stvar, ki nima meja – to je človeška neumnost.
Ko si že prepričan, da si našel največjega bedaka na svetu, se vedno pojavi še večji!
@Martin
Ja, kaj se pa skrivate ?
😁
Očitno še ne ve za tebe…
V zgornjem uvodu članka, ni povdarjeno bistvo 600 milijard (ker energente EU iz ZDA že tako in tako uvaža):
Interesantno bo slišati naše mainstrem medije, kaj bodo blejali, da bo morala EU po pogodbi vložiti v ameriško gospodarstvo 600 milijard dolarjev.
Ker to pomeni “selitev” proizvodnje iz EU v ZDA… !!
No, za tiste stotine milijard dolarjev za vojaški klump, ki nam jih bodo priskrbele po tej pogodbi ZDA, pa smo se že zmenili za 5 %.
Nam pa ostane zbiranje zamaškov…
“Tifusarji zamnom”
Damijan blog.
Brezpogojna kapitulacija EU pred Ameriko: Kako je Ursula von der Leyen (vele)izdala Evropo
Če Evropska komisija v zameno za ta “deal” s Trumpom, ki bo Evropo stal več kot 2000 milijard evrov, NI DOBILA NIČESAR !, se postavlja logično vprašanje: za koga v resnici dela Ursula von der Leyen?
Za EU ali za ZDA?
…..
..itd..
JP Damijan bi lahko držal gobec zaprt vsaj odkar je popušil kredit v chf.
Dr. oec my ass…
Damjan je zate nedosegljiv kot luna. On je vrhunski intelektualec, ti si pa prostak.
Živjo, JP, nisem te prepoznal…
kako gre vračanje kredita?
Berem, da nekateri komentatorji trdijo, da recimo Nemčija ne bo nikoli več velika, ker je izgubila poceni naravne resurse iz Rusije ko je prišlo do vojne med Rusijo in Ukrajino. To je seveda kratkoročno razmišljanje. Zakaj? Zato, ker bodo v prihodnosti, nekateri resursi (že danes) – povsem spremenili globalne tržne zakonitosti. Danes so to zemljine za elektronske avtomobile, baterije iz Kitajske itn., ki ima ta trenutek že prednosti, ker ima teh naravnih resursov dovolj, da so njihovi električni avti konkurenčni ostalim na globalnem nivoju/trgu.
Amerika ima velik trgovinski primanjkljaj z večino držav s katerimi trguje – zato je normalno, da se predsednik Trump tega zaveda. Verjetno se tudi v EU zavedajo, da so imeli z Ameriko trgovinski presežek, razen na področju t. i. mehke pameti – zato zame takšna pogajanja niso nič nenavadnega. Vsaka država želi izkoristiti svoje prednosti ne samo v gospodarstvu, ampak tudi v politiki, geopolitičnem položaju svoje države itn.
P. S. Kje so sedaj tisti, ki so se na veliko norčevali iz Trumpa. Očitno le ni tako neumen in naiven. Primer. Mnogi so dvomili, da bodo tuja vrhunska podjetja odpirala svoje obrate tudi v Ameriki, a se to že dogaja. Tudi na borzah v Wall Streetu so zmajevali z glavo, da bodo propadli, da se jim bo vse sesulo, a kot vidimo jim gre kar dobro. Lep dan.
P. S. Če sem malce ciničen, verjamem v perpetumm mobile v tem primeru. Ne glede na to v katerem prostor-času bomo živeli – se bomo vedno razlikovali po tem, da imajo posameznike prevelike viške denarja, drugi pa se preživljajo iz meseca v mesec ali še to ne.
Levičarji verjamejo, da je edina rešitev v sesutju kapitalizma, a Kitajska je dokazala, da bistvo ni v kapitalizmu, ampak v razvoju ZNANOSTI na vseh področjih. Še vedno imajo partijski sistem, ki levičarje tako navdušuje, a se niti pod razno ne mislijo odpovedati globalnim tržnim zakonitostim v ekonomiji/gospodarstvu in še kje.
Trillons and trillons and trillons baby 💶💷💸💰💲
Položaj rok pove vse.
Trumpelj pred dnevi nategnil Japonce, danes pa mu je padla v naročje zrela hruška EU.
“””””Sporazum uvaja 15-odstotno tarifo za blago iz EU, ki vstopa v ZDA, (čeprav je Trump namignil, da bi farmacevtski izdelki lahko bili predmet ločenega pregleda.)
Kot del dogovora se je EU zavezala tudi k nakupu ameriškega izvoza energije v vrednosti 750 milijard dolarjev.
….in naložbam v ameriško gospodarstvo v višini nadaljnjih 600 milijard dolarjev.
Trump je dejal, da bo EU pridobila “vojaško opremo v vrednosti več sto milijard dolarjev”. “”””
hahaha, nateguje Trumpelj EU kokoši od von Laydre do božjastne Kallasove…
Pa pravijo, da ni dober biznismen…
Američani že vedo, kaj delajo.
Če ne bi vedeli, bi tvoja mama okoli 1950 delala bj zastonj, samo, da bi zaužila topel obrok.
Američani ti ga vtikajo na suho, ti pa uživaš po načelu: če je posilstvo neizbežno, lezi in uživaj.
Ti imaš vtaknjenega še tisto malenkost od Lenina, balzamirano…
Marko, ti si očitno konvertit in misliš, da so vsi tebi enaki. V moji družini nismo častili Lenina, niti njegovih jugoučencev, za razliko od tebe. Poglej se v ogledalo in boš ugledal enega malega Stalina, zahrbtnega in zlobnega.
Iz gestikulacije, mimike in kretenj še pastir ovac iz Šar planine ve kdo je zmagovalec.