Nekdanji direktor SOVE Andrej Rupnik verjame, da so posnetki politikov in nekdanjih politikov, ki razkrivajo...
Nekdanji direktor SOVE Andrej Rupnik verjame, da so posnetki politikov in nekdanjih politikov, ki razkrivajo...
Predsedniku vlade Robertu Golobu gotovo lahko verjamemo. Razen, če ne gre za novo krajo identitete in to obljublja...
Bolj patetično in predvolilno prozorno ne gre. Obrambni minister Borut Sajovic se v medijih predsedniku vlade...
Direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt je očitno skeptična do lastnih meritev javnega mnenja, ki jih je v...
Ekonomist Matej Lahovnik je izpostavil precej prozorno taktiko preusmerjanja pozornosti od realnih problemov...
Politično-ekonomski komentator Goran Novković se je očitno "nalezel" floskulizacije slovenske politike, ki očitno...
Komentator Mladine Janko Lorenci je ob fanatičnem "strašenju" s spremembo oblasti verjetno pomotoma opisal politiko...
Ko voditeljica Odmevov Rosvita Pesek predsednika vlade Roberta Goloba sooči z rezultati njegove "zgodovinske"...
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je na sobotni predvolilni konvenciji največje vladne stranke napovedal...
Uredništvo Tarče je jasno razkrilo cenzuro na RTV Slovenija. Do sedaj se z obsodbami takšnega nedemokratičnega...
Depolitizirana RTV Slovenija se je odločila, da zadnje Tarče pred volitvami ne bo. Uradno zaradi nepričakovanje...
Ne glede na to, da bodo volitve šele 22. marca, je v Sloveniji volilna kampanja v polnem teku, tudi zato, da se stroški strank in njihovih podpornikov lahko skrijejo izven obveznih predvolilnih računov. To delajo vsi, ne glede na barvo, razlika je samo v brutalnosti in brezsramnosti. Je pa ob vseh komunikacijskih domislicah potrebno izpostaviti precej patetični ponovni poskus levega pola na temo “samo, da ni Janša”, temu so prek “neodvisnega” Ustavnega sodišča spet dodali še partizane in domobrance (primer Rupnik iz zgodovinskega predala), saj je nesposobnost in koruptivnost te vlade težko skriti samo za smešnim kričanjem o domnevno prihajajoči desni diktaturi in zaplinjanju ljudi.
Na koncu dneva vselej pridemo vedno do ene in iste dileme: ali naj mediji v imenu nekakšnih višjih interesov popustimo in se odrečemo načelom? Naj sodelujemo v političnih igrah med dvema ognjema, kjer ljudi svarijo, da bodo 22. marca naše najpomembnejše volitve doslej, da gre za usodni trenutek, za naš “biti ali ne biti”, za našo prihodnost, ki bo bodisi svoboda bodisi dikatatura? Odgovor je nikalen. Ne, nismo v vojni, nismo v izrednih razmerah in še vedno imamo svobodno voljo, da se odločamo tako, kot se želimo. Ne bo konec sveta, če zmaga “napačna stran”. Katera stran pa je napačna? Vseeno, kdo zmaga 22. marca, zagotavljam vam, da bo 23. marca zjutraj spet vzšlo sonce in da bo trava še naprej zelena.
Politiki pred volitvami mnogo govorijo, zaradi kratkega spomina volivcev pa pogosto malo naredijo, za volivce namreč. Mnogo več naredijo za svoje prijatelje, zase. Odločitev na volitvah bi morala zato biti odločitev o integriteti posameznika, ki nekaj obljublja. Je obljubo izpolnil, udejanil v praksi? Ali gre za nekakšno vzporedno realnost, v kateri se politiki hvalijo na davkoplačevalske stroške, medtem pa razočarani volivci ne vedo več, kaj bi sami s seboj in njihovo glasovnico. Dejanskim glasovom ljudstva, ne tistim promocijskim, ki so si ga nekateri nadeli v ime svojih aktivistično-političnih organizacij v želji zamegljevati dejanski glas ljudi, v realnosti prisluhne vedno manj politikov.
Logarjev problem seveda niso hamburgerji, pač pa neetično delovanje in bržkone tudi laganje človeka, ki ima že dve leti polna usta besed o načelnosti, moralnih standardih, transparentnosti in drugačnosti. Anže Logar nas je prepričeval, da so vsi ostali politiki, verjetno je mislil tudi na svojo dolgoletno stranko SDS, skorumpirani, neetični in si zaslužijo zamejavo. Prvi med Demokrati je v tem času marsikoga celo prepričal v to, da je drugačen. Da je boljši od ostalih. Pa očitno ni.