Poslanec Svobode Lenart Žavbi je ob včerajšnjem sprejemaju t. i. Šutarjevega zakona precej odkrito priznal, da gre pri...


Poslanec Svobode Lenart Žavbi je ob včerajšnjem sprejemaju t. i. Šutarjevega zakona precej odkrito priznal, da gre pri...

Bizarno, ampak lep pokazatelj delovanja trenutne vlade. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je v pogovoru za...

Odbor za finance Državnega zbora je kar v soboto ekspresno “požegnal” vladne spremembe proračuna za leto 2026. Poslanci na polmilijardno povišanje odhodkov na 17,7 milijard in znižanje prihodkov na 15,6 milijard prihodkov, kar pomeni, da bo primanjkljaj dosegel kar 2,1 milijarde evrov (2,9% BDP), niso imeli nobenih pripomb, saj se opozicijski seje niso udeležili. Marsikatero obrv pa je privzdignilo napovedano zmanjšanje prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (po domače dobička), kar je v popolnem nasprotju z natolcevanjem o rekordnih dobičkih podjetij, s katerim je koalicija utemeljevala obvezno božičnico. Sicer pa ne padajo samo prilivi od davka na dobiček, ampak praktično vsi glavni viri proračuna, kar bi moralo že pred meseci prižgati vse alarme, predvsem pa bi morala vlada zajeziti ekscesno trošenje pri številnih nestrateških projektih.

Nižje ne gre, ali pač? Finančni minister Klemen Boštjančič bi očitno rad nezakonito izkoristil blagovno znamko Luka...

Eurostat je v sredo objavil podatke o povprečnih bruto plačah v Evropski uniji. Vlada se je hitro pohvalila, da smo presegli Španijo, Italijo in še koga. Seveda je pozabila povedati, da pri neto plačah Slovenija v zadnjih letih nazaduje. Po domače: to pomeni, da država našim državljanom od zaslužene bruto plače pobere veliko več kot v drugih primerljivih državah, pri čemer je izplen državnega upravljanja z denarjem davkoplačevalcev podpovprečen. Višja državna poraba očitno nima nekega znatnega vpliva na realno kakovost življenja ljudi, kar bi opravičevalo takšen nadpovprečni davčni primež, ta se z napovedmi vlade še stopnjuje.

Novinar Financ Rok Pikon je prepoznal vpliv bližanja volitev na obnašanje predsednika vlade. (Vir: Finance)

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) v trgovini za liter namiznega vina lansko leto potrebno plačati povprečno 2,22 EUR, za liter kakovostnega pa približno dvakrat toliko, 4,96 EUR. V gostinskem lokalu pa smo za liter slednjega odšteli štirikrat toliko, 20,08 EUR. Na precej smešne maloprodajne cene vina vpliva tudi nekritični uvoz poceni vina iz drugih držav (Makedonija, Madžarska, Srbija…), ki ga vlada v nasprotju z domačim pivom ni dodatno obdavčila. Za liter vina v restavraciji vina je bilo treba delati v povprečju 134 minut. S povprečno mesečno neto plačo bi si tako v gostinskem lokalu lahko privoščili 76 litrov kakovostnega vina. Glede na uradne podatke je v povprečju odrasla oseba (stara 15 let in več) vsak dan popila 2,4 decilitre piva, kot tudi 1,1 decilitra vina in hkrati tudi 0,1 decilitra žgane pijače.

Aktivist Jaša Jenull (Glas ljudstva), fanatični predvolilni podpornik Roberta Goloba, organizator kolesarjenj proti...

Minister za delo Luka Mesec je danes v Državnem zboru (minister za finance se seje pristojnega odbora ni udeležil) v...

Poslanka Levice Nataša Sukič je mimo Policije in sodstva že ugotovila, da gre pri smrti Aleša Šutarja le za...

Odvetnik, specialist za kazensko pravo, doktor kazenskopravnih znanosti, predavatelj Blaž Kovačič Mlinar v prvem...

Med krompirjevimi počitnicami in modrovanjem o razlogih za romsko nasilje na jugovzhodu Slovenije ter silnimi vladnimi ukrepi, ki bodo menda v sekundi rešili vse probleme, ki jih je vlada ves mandat zanemarjala, se je nekje v depolitiziranem vesolju slovenskih medijev izgubil podatek o oktobrski inflaciji, ki je na medletni ravni spet presegla 3 odstotke (3,1) in močno presega povprečje Evropske unije in Evropske monetarne unije, pri čemer so pri slednjih znani še vedno samo podatki za september (EU 2,6 %, EMU 2,2 %), ampak hudih sprememb na teh ravneh statistiki ne pričakujejo. Slovenija izstopa predvsem pri nadpovprečni rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki prizadenejo najbolj ranljive skupine državljanov z najnižjimi dohodki. Delež stroškov hrane v tem segmentu prebivalstva je namreč najvišji. V zimskih dneh pa se cene hrane sezonsko še povišajo, ob seveda dodatnih stroških za energijo.

Predsedniku vlade pišem zaradi izjave, ki jo je izrekel v Novem mestu pred razjarjenim ljudstvom. Da bo vlada med ukrepi proti Romom ukinila tudi otroški dodatek za mladoletne mamice. Gospod Robert Golob, takšen ukrep bi bil sramota za našo civilizacijo, za državo, ki je članica Evropske unije. Specialisti javnega zdravja ne podpiramo rojevanja v mladostniškem obdobju, toda ne podpiramo tudi ukrepov, ki še dodatno stigmatizirajo mamico in njenega otroka. Takšen ukrep, če bo sprejet, bo romskim in neromskim mladoletnim materam odvzel denarna sredstva, ki pripadajo njihovim otrokom tako kot vsem ostalim otrokom, ki se rojevajo v Sloveniji. Materam dopuščamo, da se same odločajo za rojstvo, kar je edino pravilno. Od države pa pričakujemo, da bo ustrezno poskrbela za novega davkoplačevalca. Mar v vaši vladi, gospod premier, res učinkujeta samo še ekonomija in denar?

V Novem mestu se je zgodilo natančno to, na kar že leta opozarjajo prebivalci jugovzhodne Slovenije, župani, lokalni mediji: stopnjevanje romskega nasilja v zadnjem času se je žal končalo s smrtno žrtvijo in ogromno zadrego vlade, ki se je praktično do predvčerajšnjim dobesedno posmehovala različnim (konstruktivnim) predlogom za ureditev sicer izredno kompleksne romske problematike. V enem dnevu sta “padla” dva Goloboba ministra, obetajo se protesti, govorijo celo o tem, da je Novo mesto slovenski Novi Sad …. Ta tragični dogodek seveda ni predvolilna tema, bo pa predvolilna tema zagotovo politika, ki je do njega pripeljala.

V skladu s trenutnimi družbeno-političnimi razmerami, potrebami reševanja akutnih problemov na vseh področjih in zamejitve popolnoma neusklajenega poročanja medijev bo vlada po naših ekskluzivnih informacijah v duhu prave reformacije, ki jo praznujemo na današnji dan, predlagala še en t. i. omnibus zakon, ki ga po virih iz kabineta predsednika vlade ni predlagal še nihče v zgodovini Slovenije. Da nas bo spominjal, zakaj, zaradi koga ga sprejemamo, so ga na vladi poimenovali po osebi, ki pomeni točko preloma v zgodovini razvoja sodobne Slovenije. Imenuje se “Golobov zakon”, ki bo podalpsko deželico v trenutku odrešil vseh nepotrebnih muk in problemov. Zakon je zaenkrat še v fazi delovnega osnutka, dokončno pa naj bil uveljavljen do 1. decembra 2025.