Predsedniku vlade Robertu Golobu gotovo lahko verjamemo. Razen, če ne gre za novo krajo identitete in to obljublja...
Predsedniku vlade Robertu Golobu gotovo lahko verjamemo. Razen, če ne gre za novo krajo identitete in to obljublja...
Ne glede na to, da bodo volitve šele 22. marca, je v Sloveniji volilna kampanja v polnem teku, tudi zato, da se stroški strank in njihovih podpornikov lahko skrijejo izven obveznih predvolilnih računov. To delajo vsi, ne glede na barvo, razlika je samo v brutalnosti in brezsramnosti. Je pa ob vseh komunikacijskih domislicah potrebno izpostaviti precej patetični ponovni poskus levega pola na temo “samo, da ni Janša”, temu so prek “neodvisnega” Ustavnega sodišča spet dodali še partizane in domobrance (primer Rupnik iz zgodovinskega predala), saj je nesposobnost in koruptivnost te vlade težko skriti samo za smešnim kričanjem o domnevno prihajajoči desni diktaturi in zaplinjanju ljudi.
Zadnje dni poslušamo neskončne izgovore predsednika vlade Roberta Goloba, da odločitev KPK o njegovem vmešavanju v Policijo ni pravnomočna, čeprav to po zagotovilih pravnikov ne drži, poleg tega nam poskuša “servirati”, da gre za benigne, minorne zadeve, nek nepotreben trušč, hrušč okoli SMS sporočil, ker on dela za ljudi in ga druge stvari ne zanimajo. Sam izrek KPK o odgovornosti predsednika vlade je sicer dejansko precej plehek. Glede na številne dokaze o vmešavanju v delo Policije se oklepa menda dveh SMS sporočil. Zadeva pa je precej bolj jasna, SMS sporočili sta vrh ledene gore, predsednik vlade je od ministrice za notranje zadeve zahteval menjavo točno opredeljenih ljudi, z imeni in priimki. V taistem poročilu KPK, ki obsega 60+ strani je to obrazloženo. Odvetnik premierja Zdolšek ga seveda noče posredovati javnosti, je pa poslal eno stran, ki mu ustreza. Zaradi korektne obveščenosti javnosti poobjavljamo članek, ki smo ga objavili ob pričanju Tatjane Bobnar v Državnem zboru leta 2023. Ne pozabimo tudi, da premierja čaka skorajšnja odločitev o sodni preiskavi, na isto temo, s kazenskimi posledicami.
Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je odgovorila na argumente predsednika vlade Roberta Goloba, ki očitno meni, da...
Poleg nekega patetičnega, promocijsko prozornega promocijskega kosila, kjer je predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob poskušal disciplinirati, ali vsaj “uokviriti” navidezne ideološke zaveznike v predvolilnem boju proti domnevemu desnemu populizmu, je včerajšnji dan zaznamovala odločitev Protikorupcijske komisije (KPK), ki je v končnem poročilu ugotovila, da je predsednik vlade ravnal v nasprotju s “pričakovanjem in odgovornostjo” in s tem kršil integriteto. Ugotovitve KPK so po svoje smešne, ker temeljijo na dveh SMS sporočilih, ob tem pa v celoti zanemarjajo večkratne javne izjave premierja, ki je priznal, da ni kršil samo integritete, ampak tudi ustavo, ker je napovedal kadrovanje na podlagi politične opredeljenosti posameznikov. Odločitev KPK je nekakšno medlo, bedno opravičevanje njenega obstoja, še bolj bedni, bizarni, s pravom in politično odgovornostjo, so skregani odzivi predsednika vlade, ki ne bodo brez posledic.
Predsednik vlade Robert Golob je v oddaji 24ur zvečer, kjer ga je voditelj Uroš Slak precej "znerviral" zaradi...
Predsednik vlade Robert Golob je kljub dvem preiskavam protikorupcijske komisije (KPK) in sodni preiskavi, ki poteka...
Zadnje dni smo priča novemu moralnemu in strokovnemu dnu, nekateri bi rekli “podnu”, delovanja, obnašanja vladnih politikov, pa tudi nekaterih ključnih institucij pravne države, z mediji na čelu. Po mnenju mnogih tega padanja še ni konec. Predsednik vlade Robert Golob prek odvetnika, ki sklicuje novinarske konference samo za posvečene novinarje, poskuša na vsak način diskreditirati delovanje Protikorupcijske komisije (KPK), v to “mašinerijo” je vključil celo državni SDH, ki toži ta, tudi njegov nadzorni organ. Treba je sicer povedati, da so si ugled na KPK v zadnjih letih z bizarno dolgimi postopki in “brezjajčnimi” odločitvami načeli tudi sami, zato so lahka tarča političnih manipulacij. Da ne omenjamo Specializiranega državnega tožilstva, to z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, v enem letu ni znalo (hotelo) ustrezno preiskati očitke iz kazenske ovadbe Policije proti premierju v zadevi politično diskriminatornega kadrovanja, to sedaj v stilu novega zavlačevanja prelagajo na sodišče.
Podpredsednica Protikorupcijske komisije (KPK) Tina Divjak je jasno odgovorila namigom iz Gibanja Svoboda, da komisija...
Nekdanji predsednik vlade, sedanji dekan Pravne fakultete v Ljubljani, Miro Cerar, je jasno izpostavil nevarnosti...
Predsednik vlade Robert Golob "nima kaj dodat" na dejstvo, da je specializirano državno tožilstvo na podlagi ovadbe...
Voditelj 24ur zvečer Uroš Slak ima v primeru delovanja protikorupcijske komisije (KPK) kar pravilne občutke. (Vir:...
Pred dnevi je slovenska Protikorupcijska komisija (KPK) v posmeh pravni državi, vsaj na pol pismenim državljanom, sporočila, da je pri imenovanju nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića zaznala korupcijska tveganja. Vladi in uradniškemu svetu je izdala obsežna “priporočila”. To je ta silna komisija zaznala mesece zatem, ko je celo sodišče ugotovilo, da je bilo imenovanje Jusića nezakonito in je pod pritiskom javnosti že zdavnaj odstopil. Kakšen je torej sploh namen te komisije? O tem drugič. Medtem vladni svobodni demokrat Robert Golob pospešeno razgrajuje parlamentarni nadzor nad vlado in poskuša utrditi nadzor nad policijo ter drugimi, tudi finančnimi institucijami, Banko Slovenije, predvsem SDH. Včasih so bile to novice iz Rusije in Belorusije. Ampak vse to so dobri razlogi, da volivci temu kupleraju (v nekaterih primerih tudi dobesedno) zagotovijo še drugi mandat.
Nezakoniti policijski šef Senad Jušić je po pričakovanjih odstopil. Menda zaradi “razbremenitve” policije, sploh pa nadrejenega ministra, ki se sooča z interpelacijo. Iz tega pojasnila odstopa bi sicer lahko logično sklepali, da je bilo Jušićevo imenovanje torej “obremenirev” za policijo. Obremenitev je seveda bila, ker je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar po nalogu predsednika vlade Roberta Goloba poiskal kandidata, ki bo slepo izpolnjeval politična navodila. Pri tem pa je bila vlada ob svoji ideološki prepotentnosti in nesposobnosti tako šlampasta, da ni znala poiskati kandidata, ki bi vsaj približno formalno izpolnjeval pogoje za zasedbo tega odgovornega delovnega mesta.
Ali je bil premier Robert Golob na sedežu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) na razgovoru, pogovoru ali na zaslišanju? Odgovor je odvisen od tega, kateri medij je o tem poročal. Provladni, med katere sodi tudi Slovenska tiskovna agencija (STA), ali POP TV in RTV Slovenija so disciplinirano poročali o “razgovoru”, pa čeprav je uradni podatek, da je KPK Goloba zaslišala. Robert Golob je namreč t. i. obravnavana oseba in ni prišel na pogovor, ampak na zaslišanje, ostali v postopku pa so priče. Premier je poleg tega predmet parlamentarne preiskave, kot tudi policije, ki je zaradi domnevnih pritiskov na delo policije zoper njega vložila ovadbo na Specializirano državno tožilstvo. Ovadba pa ga obtožuje sprejemanja in dajanja daril, kar je po Kazenskem zakoniku pravna dikcija korupcije, sicer pa bi glede pritiskov na delo policije lahko govorili tudi o zlorabi oblasti.