Ključnik: razvoj
Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Analiza predvolilnih soočenj je pokazala, da vidijo politične stranke na področju gospodarstva predvsem nujnost davčnih sprememb. Predstavniki so v zadnjih tednih kar tekmovali, kdo bo ponudil večje davčne olajšave ter znižanje stopenj, ki bi razbremenile gospodarski sektor in povečala neto prejemke zaposlenih. Te spremembe naj bi bile glavni motor povečanja konkurenčnosti in gospodarske rasti, kar je nujno za dvig blaginje prebivalstva, s čemer se vsi nastopajoči celo strinjajo. Vseeno pa se ob tem lahko vprašamo, če je nekaj sto milijonsko prerazporejanje davčnih bremen res ključni element hitrejšega razvoja Slovenije in lovljenja razvitih držav.

Vremenske napovedi kot novodobni rebusi

Vremenske napovedi kot novodobni rebusi

Po ekstremnih vremenskih dogodkih, ki imajo včasih tudi tragične posledice, smo se že navadili, da naši uradni vremenarji (Agencija za okolje – ARSO) občasno pretiravajo z oranžnimi, rdečimi in drugimi opozorili, s čimer ni načeloma nič narobe. Bolje preventiva kot kurativa. Ob branju njihovih napovedi pa ne moremo mimo dejstva, da se vedno bolj pogosto zatekajo k nerazumljivim poimenovanjem, opisom pojavov, komični geografski latovščini, ki je očitno nekakšna samobrambna drža pred morebitnimi očitki o nestrokovnosti. V bistvu povsem nepotrebno, ker ljudje v naših podalpskih koncih precej dobro razumejo, da je napovedovanje vremena precej “mehka znanost”.

Zgodovinsko lomastenje po javnih financah

Zgodovinsko lomastenje po javnih financah

Statistični urad (SURS) je v torek objavil dva izredno pomembna podatka o višini in dinamiki javnega dolga in o inflaciji. Javni dolg se je v nasprotju s trditvami predsednika vlade v odgovorih na poslanska vprašanja v Državnem zboru katastrofalno povečal, na rekordnih 47,5 mrd evrov, samo v zadnjih sedmih mesecih za 2,6 mrd. Povečal se je tudi delež dolga v BDP, ker rast BDP hudo zaostaja za rastjo ekscesne državne porabe. Ob tem pa imamo vladni predlog proračuna, ki bo naslednje leto primanjkljaj ob skoraj recesiji dvignil na 2,1 mrd evrov, upoštevano brez vplivov morebitne predvolilne socialistične obvezne božičnice. Podpora največji vladni stranki je pa po podatkih Mediane zrasla na 17 %. Ples “izobraževanja” volivcev se spet začenja na polno.

Kaj je dejansko zavezništvo NATO in kje so največje zablode politično-gostilniških debat?

Kaj je dejansko zavezništvo NATO in kje so največje zablode politično-gostilniških debat?

Naj si bo dobro ali slabo, slovenska politika je sprožila živahno razpravo o tem, kaj v obrambno-varnostnem smislu sploh hočemo in potrebujemo. Ugotavljam pa, da je razprava največkrat na ravni gostilniških debat in pametovanja vsevednežev, pogosto tudi kvazi obrambnih in vojaških strokovnjakov, ki ne zasledujejo strokovnih, ampak politične cilje. S slednjim ni nič narobe, pravzaprav je to vprašaje izrazito politično, kar v debati manjka pa so strokovne osnove za politične odločitve.

Kako dolgo bo ruski nasilnež Putin še vlekel za nos samovšečnega Trumpa?

Kako dolgo bo ruski nasilnež Putin še vlekel za nos samovšečnega Trumpa?

Glede na dosedanje obnašanje Vladimirja Putina lahko domnevamo, da se še nekaj časa ne bo želel pogajati o premirju v Ukrajini. Z novimi masakri civilistov se Rusija še bolj oddaljuje od civiliziranega sveta, Putin pa postaja kot Karađić oziroma Mladić, ki sta se pred tridesetimi leti izživljala nad Sarajevom, dokler ju ni k pameti spravil Nato. Rusije se Američani in Evropejci ne bodo lotili po vojaški poti, lahko pa pričakujemo precej hujše ekonomske sankcije, tudi zaplembo vsega ruskega premoženja na Zahodu. To bi posebej prizadelo ruske oligarhe, ki so doslej spretno izigravali sankcije. Tudi v Sloveniji.

Kaj je ostalo od samostojnosti in enotnosti?

Kaj je ostalo od samostojnosti in enotnosti?

26. decembra imamo praznik, za katerega štiri petine vprašanih ne zna niti pravilno povedati imena. To sicer ni katastrofa, če praznik samostojnosti in enotnosti ne bi bil tudi vsebinsko opustošen. O kakšni samostojnosti pa govorimo? In enotnosti? Enotni so Slovenci morda v športu, pa še tam se včasih ugiba, kdo kam paše. Praznik, ki naj bi zaznamoval razglasitev plebiscita leta 1990, na podlagi katerega je slovenska demokratična oblast pripravila vse potrebno za razglasitev neodvisnosti pol leta kasneje, je postal plehka formalnost, ki pade v božično-novoletni čas, ko so ljudje z mislimi povsem drugje.