Novi madžarski premier Peter Magyar se je zahvalil volivcem in napovedal konec proruske politike. (Vir: BBC)
Ključnik: Madžarska
Bosanska kuhinja: Nova zavezništva in strah pred še eno vojno
Bosna in Hercegovina je po zaslugi voditelja srbske entitete Milorada Dodika ponovno potencialno krizno žarišče. Federalno pravosodje je izdalo nalog za njegovo aretacijo, medtem pa so nekatere sosednje države dale vedeti, da proti Dodiku in njegovim oligarhom ne nameravajo uvesti nobenih sankcij. Prvi je bil madžarski premier Orban, pred nekaj dnevi pa je dal zelo pomenljivo izjavo tudi hrvaški premier Plenković. Zdi se, da komaj čakajo, da Bosna izdihne in se začne boj za zapuščino. Preseneča tudi stališče Slovenije, ki si očitno ne upa stopiti na prste Dodikovemu kapitalu sumljivega izvora. Po ameriških ocenah naj bi iz Republike Srbske v Slovenijo doslej “izvozili” že tri milijarde evrov kapitala. Imamo res opravka z organiziranim pranjem denarja?
Dva ameriška načrta za Balkan in Bosno in Hercegovino se ne ujemata z velikodržavnimi koncepti
V senci Trumpovega preurejanja sveta po vzorcu Vladimirja Putina, evropskega počasnega treznjenja in odkrivanja pozabljene identitete in samozavesti ter notranjepolitičnih srbskih akrobacij je v nekakšno pozabo zbledela precej napeta in zaskrbljujoča situacija v Bosni in Hercegovini. Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane je pripravil precej alternativno analizo aktualnega dogajanja. Iz obsežne analize “Bosna in Hercegovina 2025” izhaja, da se v ozadju dogaja marsikaj. Kot vemo iz izkušenj preteklosti, pa že manjše iskrice na Balkanu lahko hitro pomenijo problem globalnih razsežnosti. “Kurjačev” iz ozadja na teh koncih nikoli ne zmanjka.
Kdo vse je lahko v ozadju bombnih groženj slovenskim šolam
Ponedeljkov množični napad z grožnjami na slovenski šolski sistem – elektronsko sporočilo z grozilno vsebino je prejelo kar 229 vzgojno-izobraževalnih institucij – je prvi takšne vrste doslej pri nas. Doslej smo se namreč soočali z indidvidualnimi grožnjami različnim državnim organom, sodiščem in občasno tudi kakšni osnovni ali srednji šoli. Tokrat pa je bil tarča sistem državnega šolskega sistema v razmeroma velikem obsegu, kajti v Sloveniji je približno 456 osnovnih in 150 srednjih šol, kar pomeni, da jih je bila prizadetih več kot tretjina. Vprašanje, ki ga zdaj razrešuje policija in verjetno tudi Sova, pa se glasi: Kdo stoji za tem napadom, islamisti, desni, levi radikalci, Rusi ali kdo tretji?
Se črni oblaki nad Ukrajino zgrinjajo tudi z Zahoda?
Je imel bolgarski intelektualec Ivan Krastev prav, ko je pred časom dejal, da se o razpletu velikega števila vojn marsikdaj ne odloči na bojnem polju ali za pogajalsko mizo, pač pa na voliščih?