Ključnik: Kolodvorska
Zakaj ukinitev RTV prispevka ne bi rešila ničesar

Zakaj ukinitev RTV prispevka ne bi rešila ničesar

Če misli prihodnji premier svoj – upam, da zadnji – mandat kronati z demontažo RTV Slovenija, dela veliko napako. Na Kolodvorski so tudi novinarski aktivisti, vendar je takšnih radikalcev le za vzorec, medtem ko 95 % zaposlenih profesionalno opravlja delo. Zaradi 10 ali 20 levičarskih aktivistov, ki mečejo slabo luč na celotno medijsko hišo, sesuti ves javni servis, je norost brez primere. Nacionalko, njen informativni program, bi morali kvečjemu razdeliti, pa naj potem provladni novinarji znotraj iste hiše konkurirajo opozicijskim. Eni na prvem, drugi na drugem programu. Naj ima Marcel Štefaničič konkurenco v Borisu Tomašiču. Naj tekmujeta, kdo ima boljši rejting. In naj za gledalce tekmujeta tudi oba informativna programa. Zakaj bi za dva zrezka ubili celo kravo?

Pogrom nad “janšisti” na RTV Slovenija dokazuje vso gnilobo in hinavščino našega žurnalizma

Pogrom nad “janšisti” na RTV Slovenija dokazuje vso gnilobo in hinavščino našega žurnalizma

Prav imajo tisti, ki verjamejo, da bi se Golobova vlada brez incestuoznega razmerja z mediji že včeraj podrla kot hiša iz kart. Še bolj pa imajo prav tisti, ki mislijo, da je večina naših urednikov v postelji s politiko, s čemer onemogoča, da bi zaživela četrta veja oblasti. Glede na svoje izkušnje lahko zatrdim, da te politiki enega ali drugega pola kot urednika in medij spoštujejo samo takrat, ko se te bojijo. Torej takrat, ko te nimajo pod kontrolo. Če bo naše urednike nekoč srečala pamet, pa bo to verjetno že prepozno za novinarsko avtonomijo, saj se bodo mediji do takrat povsem razvrednotili. Nacionalka in njena depolitizacija je eksemplaričen dokaz za to.

Paznica s Kolodvorske in čiščenje javne hiše

Paznica s Kolodvorske in čiščenje javne hiše

Ali se vsi ti, ki hlapčevsko in suženjsko podpirajo trenutne politikante, ki jim dobesedno nekam lezejo, ki se slinijo in samo čakajo, kdaj bodo gospodarji pomignili in naročili nov umazan posel, zavedajo, da so potrošno blago, da jih bodo po uporabi zavrgli? So ljudje, ki so se odločili, da si sami upognejo hrbtenico in se plazijo po kolenih, res tako neumni ali naivni, da ne vidijo, kako vsakemu od njih bije zadnja ura, da se vsakemu neusmiljeno izteka rok uporabe? Kako se lahko zjutraj pogledajo v ogledalo, kako lahko živijo z zavestjo, da so samo bedni koleščki v mehanizmu, ki bo na koncu v pozabo zmel tudi njih?