Ključnik: javni sektor
Javne finance na skrajnem robu možnega

Javne finance na skrajnem robu možnega

V senci bolj ali manj posrečenih predvolilnih bonbončkov, bonbonier… v obliki ad hoc obveznih božičnic za vse ne glede na uspešnost, podaljšane veljavnosti vinjet za osebna vozila in verjetno še česa, kar je v predvolilnem predalu vladnih strategov, v Državnem zboru že poteka postopek sprejemanja proračunov za leti 2026 in 2027, ki jih je vlada milo rečeno “nategnila” do skrajnih meja, čeprav ni nobenih izrednih razmer (razen volitev), ki bi upravičevale dodatno ekscesno zadolževanje. Poleg vseh ekonomistov, ki jih vlada kontinuirano ignorira kot da so nekakšna marginalna civilna družba, se je z oceno proračunskih dokumentov oglasil tudi Fiskalni svet, ki je jasno povedal, da se vlada nevarno igra s finančno stabilnostjo države v naslednjem obdobju, saj enostavno nimamo minimalnih rezerv za že napovedane dodatne izdatke, kaj šele za morebitne izredne dogodke.

Hlapec Branimir in njegova pravica

Hlapec Branimir in njegova pravica

Sindikati niso več pravi sindikati, čeprav članstvo še vedno pridno plačuje članarino, a za to dobi bore malo. Prav nenehno odlašanje implementacije novega plačnega sistema je tipičen primer, kako se vladi nikamor ne mudi, ker ima večino sindikatov pod kontrolo in ve, da jih lahko še naprej zavaja, ne da bi se preveč razburili in pripeljali delavce na ceste. Sindikati se med seboj tudi premalo povezujejo, zato postajajo pogajalsko vse bolj šibki. Neoliberalni vladi Roberta Goloba je uspelo razbiti sindikate in jim odvzeti moč, tako kot je na vrhuncu neoliberalizma Margaret Thatcher v Veliki Britaniji uspelo razbiti tamkajšnje sindikate in potem uvesti močan neoliberalni princip vladanja. V vladi Roberta Goloba lahko delajo z sindikati, kar hočejo.