Na začetku tega zapisa moram izpostaviti dvoje: kar nekaj volje sem moral zbrati, da sem se odločil za pisanje, v katerem bom skušal pokazati, kako nevredno pišočega človeka, posebej izobraženega, je, da se skriva v varno anonimnost, da obtožuje, žali in podtika, pa misli, da bo tako izpolnil svoje “poslanstvo”. In drugič, moj namen ni, da bi obračunaval s tako nesrečno in nezadovoljeno anonimno osebo, ki se je odločila za napad name in moje pisanje, tako tisto v knjigah, kot tudi na portalu+, kjer bo po dogovoru z urednikom izšel ta zapis. Hočem samo pokazati, kakšna beda se skriva v glavi anonimnega dopisovalca.
In medias res. Lanskega novembra je bila na Slovenski matici predstavitev in pogovor o moji knjigi esejev Videnja in védenja. Po končanem pogovoru me je v preddverju dvorane čakalo presenečenje: na mizo, kjer so bili kozarci s pijačo, je nekdo položil ovojnico z mojim imenom. Anonimno pismo, ne bom komentiral vsebine, ker je zmes laži, izmišljij, v zapletene stavke zavitih obtožb in žaljivk, nelogično preskakovanje s téme na témo, nekakšen “obračun” z mojim pisanjem. Ta anonimni skriboman si ne zasluži, da si z njim mažem roke.
Naj pa njegovo miselnost vseeno ilustriram z dvema podrobnostima iz te anonimke. Podpisal se je kot Konstantin Rokosowski, torej se ima za inkarnacijo (!?) znanega sovjetskega maršala iz druge svetovne vojne. Nedvomno je rusofil, kot večina takih jugonostalgikov (o tem pozneje!). Samo pismo pa se začne: “Naj vam ob 106. obletnici Velike Oktobrske Socialistične Revolucije in skorajšnje 80-letnice AVNOJA napišem nekaj vrstic.” Še več rusofilstva, še več malikovanja rdečih morilcev, ki jih slavijo naš i… kdo bi vedel kaj, v resnici so se izgubili v vzporednem vesolju svojih levičarskih ideologij.
Anonimni skriboman je, kot je mogoče razbrati iz njegovih pisarij, pripadnik moje generacije, v nadaljevanju izda, da je tudi on hodil na gimnazijo, popularno imenovano Šubička, nobenega dvoma pa tudi ni, da je hud nostalgik, ki objokava komunizem in to hkrati sovjetski in jugoslovanski. Tu bi se moje ukvarjanje s pokveko, ki nima poguma, da bi se pod pisanje podpisala, nemara zato, ker ve, da je vse, kar je vrgla na papir, smešno in neresnično, nemara zato, ker se boji, da bi ga sodno preganjal.
Mu sporočam javno in s podpisom: četudi bi odkril, kdo je, nikakor ne bi zadoščenja iskal v greznicah trenutnih slovenskih sodišč. Saj je že dovolj kaznovan s svojo grenko samoto, s svojim ničevim besom in škodoželjnostjo, s svojo nepomembnostjo, ki jo lahko zakriva le tako, da ne stopi z imenom in priimkom v svetlobo javnega prostora, ne prične polemike in diskusije, ampak miselno onanira, ta reinkarnirani sovjetski maršal iz Blatnega dola … v samoti svojega zmedenega uma.
+++
Sem na to pismo že pozabil, ko v poletnem mrtvilu pred nekaj tedni najdem v poštnem nabiralniku pismo, zelo spoštljivo naslovljeno z vsemi titulami, ki sem jih dobil v času svojega aktivnega življenja. Takoj sem opazil, da je rokopis naslova enak kot pri prvem pismu, anonimnež le ni vedel hišne številke, a poštar v vasi pozna vse in dostavi tudi nepopolno naslovljeno pošiljko. Tudi kemični svinčnik je isti kot pri prvem pismu, pa worda ne zna najbolje uporabljati, ne ve, kako se izklopi funkcija, ki za piko vedno postavi veliko začetnico.
Vsebina je podobna, spet izguba časa, če bi jo apostrofiral ali celo z njo polemiziral. Anonimni skriboman pač živi v svojem svetu, kamor bi, kdo ve zakaj, rad zvabil tudi mene. Kar je zanimivo, pa je dejstvo, da me je, posebej po mojem zadnjem prispevku na +portalu z naslovom Evropa umira, s svareče dvignjenim prstom opozarja: “Sam sem kategorični nasprotnik bipolarne konfrontacije, kateri se žal, na stara leta, vedno bolj priklanjate in postajate kar se da skrajen eksponent ene od strani v tem ‘spopadu’, za katerega iskreno upam, da ne bo nikoli več prerasel v državljansko vojno, ki pa si jo očitno želite precej bolj, kot pa kakršnegakoli že – miru.”
Ob vseh drugih grehih mi je naprtil še militantnost. Bi bilo zabavno, če ne bi bilo tragično, kako taka mentalna spaka etiketira ljudi, ki mu niso povšeči.
Tudi ob tej nebulozi, tem za lase privlečenem konstruktu, bi samo zamahnil z roko, pa ne zato, ker jo je napisala roka človeka, ki se udobno skriva v anonimnosti, ampak zato, ker anonimni skriboman ni samo jugonostalgik, človek z idejami v glavi, ki jih je ves normalni, demokratični svet zavrgel, ko je padel Berlinski zid (nemara že prej!), človek, ki vse vidi skozi črno-bela očala pohabljene levičarske ideologije. Če bi res prebral vse, ali vsaj večino tistega, kar sem napisal, mogoče samo prispevke iz zadnjih 5-6 let za Kud Kdo in +portal, bi mu moralo postati jasno, kdo sem, saj se iz njegove dikcije zlahka razbere, da je vseeno nekaj stopenj nad anonimnimi komentatorji obeh omenjenih portalov, takih neumnosti ne bi mogel napisati.
Naj mu še enkrat javno razložim: nisem član nobene slovenske politične stranke, enako kritičen sem do pahljače političnih strategij, ki jih zagovarjajo in uresničujejo vse slovenske stranke. Ni pa moja krivda, da tako imenovani levi politični pol, ki v Sloveniji vlada bolj ali manj ves čas od osamosvojitve, ne premore za več kot en minibus sposobnih, poštenih in načelnih ljudi. Vsi drugi, ki se drenjajo pod levim obnebjem, so prefrigani in z vsemi žavbami namazani lumpi, nemalo njih brez slabe vesti uvrščam med priložnostne goljufe, tatove in lažnivce, zaradi katerih trpi večina prebivalstva Slovenije, Slovenija pa postaja vedno večja črna luknja Evrope, ki je že sama krenila na to pot samouničenja.
In sprašujem vas, anonimni skriboman, dušebrižnik, moralist in vseznalec, kdo poziva k likvidaciji drugače mislečih, kdo kar naprej slavi in po božje časti vaše “tekovine socialističke revolucije”, kdo se je zataknil v času, ko je vaša leva stran “likvidirala” (standardna levičarska beseda) več Slovencev kot vsi združeni okupatorji skupaj? In ne nazadnje, kdo sistematično krade to, kar smo vsi državljani, ki plačujemo sto in en davek, odšteli požrešni in kriminalni združbi, ki v tem času upravlja z državo? Kdo hodi za davkoplačevalski denar na eksotična potovanja? Kdo v parlamentu krši osnovna pravila poslovnika? Kdo laže, kdo krade, komu odpisujejo dolgove? Kdo je nad zakoni? Kdo, z eno besedo, kot prvorazredni, nezmotljivi in nedotakljivi, vlada molčeči raji?
Očitno vas, skrivač in tiholazec, to ne moti. Ste del tega sistema, ste bili del prejšnjega sistema? Maršal Rokosovski ali kar koli že ste, vam res ni pomoči! Zato bodite prosim tiho! Ali pa verbalno onanirajte v samoti svojega doma. In šele, ko boste stopili iz svoje udobne skrivaške anonimnosti, ko se boste javno izpostavili, ko se boste podpisali pod svoje umotvore, ko se ne boste več obnašali kot vam podobni anonimneži, ki v komentarjih pod zapisi ljudi, ki se podpišemo, ne skoparijo z žaljivkami in lažmi, boste morda malce drugače razumeli ta svet, ki ni samo tisto, kar se rojeva v vaši mentalno prizadeti glavi. Je svet različnosti, strpnosti, dopolnjevanja in sprememb.
Tega očitno v svoji poškodovanosti, mentalni se razume, ne morete dojeti. Gospod, pravzaprav tovarišč, vi ste mentalno v hudih stiskah, vam lahko pomaga samo resen pogovor z ustrezno kvalificirano osebo, lahko napišete še sto podobnih pisem, kot ste dve meni, pa vam ne bo nič laže. Ostali boste anonimni skriboman, samo to in nič več! Eden od mnogih, ki so pogumni samo, kadar so skriti v temi svoje anonimnosti.
Take je ruski pesnik in dramatik Majakovski, eden od tistih, ki je kmalu spoznal resnico “Velike Oktobrske Socialistične Revolucije” (slovnica ni vaša prijateljica, ali pa ste “Socializem” poistovetili z novo religijo), imenoval preprosto stenice. Kot verjetno veste, te krvosesne živalce operirajo predvsem ponoči, v temi.
Seveda pa imate prav v eni stvari. V zapisu Evropa umira sem res naredil lapsus in filozofa in zgodovinarja Oswalda Spenglerja prekrstil v Oskarja. Mea maxima culpa!
Ja jebenti. Kdo je sploh ta bejba, da je o njej toliko govora. Če me pribijete na kol ne bi vedel. Seveda obstaja youtube, pa vendar.
francoska revolucija je bil odgovor na nepravičnosti fevdalnega režima. Ta je kljub vsemu temeljil na stoletnih dosežkih človeka, ki jih revucupnarji niso znali nadomestiri z ničemer boljšim. prav nasprotno. Po 20 + letih je propadla, sledilo je cesarstvo. Do razsbetljenstva je moralo miniti še kar nekaj časa, pa še to je zašlo v slepo ulico. O času francoskevrevolucije, o bistvu, boste največ izvedeli iz dela R. de Chateaubrianda, v slovenščini žal v izvlečku dostopnem delu Spomini z onkraj groba. Toplo priporočam!
Vsak Slovenec oz. državljan Slovenike bi se moral vprašati ter si odgovoriti na izpostavljena vprašanja D. Poniža:
“… kdo poziva k likvidaciji drugače mislečih, kdo kar naprej slavi in po božje časti vaše “tekovine socialističke revolucije”, kdo se je zataknil v času, ko je vaša leva stran “likvidirala” (standardna levičarska beseda) več Slovencev kot vsi združeni okupatorji skupaj? In ne nazadnje, kdo sistematično krade to, kar smo vsi državljani, ki plačujemo sto in en davek, odšteli požrešni in kriminalni združbi, ki v tem času upravlja z državo? Kdo hodi za davkoplačevalski denar na eksotična potovanja? Kdo v parlamentu krši osnovna pravila poslovnika? Kdo laže, kdo krade, komu odpisujejo dolgove? Kdo je nad zakoni? Kdo, z eno besedo, kot prvorazredni, nezmotljivi in nedotakljivi, vlada molčeči raji?”
Če kljub realnim odgovorom še podpira to združbo brezsramnih plenilcev družbenih vrednot, tako moralnih kot tudi materialnih, potem so dejansko v mentalno hudih stiskah in jim lahko pomaga samo resen pogovor z ustrezno kvalificirano osebo. Žal se bojim, da je takih slaba polovica aktivnega volilnega telesa v Sloveniji.
Zame je ideal svobode govora Speakers’ Cornner v Hyde Parc (SCHP). Stopil si lahko za govornico in govoril o čemerkoli in karkoli, razen kraljice nisi smel žalit. To je bilo v prvih desetletji, kasneje te je lahko policija aretirala na prijavo, če si bil bogokleten ali uporabljal »grde« besede. Trenutno se uporabljajo določila EU. Fuj!
Nekateri so poslušali, drugi so šli mimo. Na tvoje stališče so prihajali klici in vprašanje iz množice poslušalcev. Vsi so bili anonimni in govornik ni nikoli zahteval identifikacijo vprašatelja.
Še komentar na anonimnost v medijih. Vsak, ki je stopil na govornico v SCHP, se je najprej predstavil, saj je želel pridobiti zaupanje poslušalstva. Poslušalec, ki je prišel kasneje, ni poslušal zaradi imena govorca, pač pa zaradi vsebine govora. Govorec je lahko uporabil izmišljeno ime, vendar večina tega ni storila, saj so želeli promovirati svoje ime v naslednjih nastopih, govorih ali političnih kampanjah. Mediji so tukaj nevtralni in običajno sprejemajo anonimnost, saj vedo, da se je tajna policija v zadnjih desetletjih močno razvila. Njihov interes je popularnost medija.
Neglede na določila zakonodaje bom pojasnil svoje stališče glede odgovornosti medijev in izjave: »stališče pisca ne odraža stališča uredništva in medija«. Medij lahko spoštuje določila svobode govora in pravila veljavna v SCHP in dovoljuje objavo česarkoli. V takem primeru odgovornost leži na govorcu. Če pa medij urednikuje in pred objavo pregleda sporočila in jih objavi ali ne objavi, pa postane odgovoren za sporočila. Če napiše tako izjavo in se ogradi od stališča pisca je to znak, da urednikuje. Tak medij je lahko tožen.
Valter, ne vem kako je zdaj s tistem kotičkom v Hyde Parku. Iskreno me skrbi da mu slabo kaže in da je svoboda govora na Otoku že zelo načeta. Ne smeš denimo javno kritizirati določenih religih, njihovih vernikov, ne smeš opozarjati na nasilje priseljencev in kriminal v nekaterih angleških mestih … Kwr si predstavljam da če bi kak bel kavkazijec v Speaker’s Cornerju preveč udrihal po vseh teh … deležnikih … bi hitro fasal kak nož kam. Upam da ni to sovražni govor uredništvo?!
Svoboda govora je bila definirana v aneksu k ustavi ZDA, ki je bila sprejeta 1789 in je sledila Deklaraciji o neodvisnosti 1975. Francoska revolucija je bila 1789 in ni eksplicitno vsebovala svobode govora. Njihov slogan govori o Svobodi, Bratstvu in Enakosti pred zakonom. Želel sem samo pojasniti, kako se je državna ureditev spremenila in kakaj jaz države, kot institucije oblasti, ne maram. Ljudje se niso toliko spremenili, saj so 2000 let stare božje zapovedi še vedno v veljavi in se niso spremenile.
Ti govoriš o današnji situaciji, jaz pa o idealu. Skupno nama je, da zavračava današnje stanje.
Leta 1994 so se razumniki, pisatelji, kulturniki (skupaj 83), ob odstavljanju obrambnega ministra J. Janše (afera Depala vas), podpisali pod izjavo, da »se komunistična nomenklatura ne more sprijazniti z izgubo oblasti.«
»Dogaja se čiščenje tega kar nas je pripeljalo izpod komunističnega režima v samostojno Slovenijo« (J. Snoj).
»Dogaja se organizirano razkrajanje legitimnih institucij naše ustavne ureditve, ki se ga lotevajo dediči boljševizma«, so še napisali v izjavi proti odstavitvi Janše.
Izjavo so podpisali danes pokojni D. Zajc, J. Pučnik, Ž. Petan, R. Šeligo, I. Urbančič, M. Jezernik, L. Kovačič, A. Hieng, J. Gradišnik, D. Demšar, M. Kos., B. Pahor, …).
Mnogi še živeči podpisniki (J. Kos, L. Lebič, T. Kuntner, …) lahko danes le še nemo spremljajo, kako se razkraja SLO demokracija!
Z lažno Kučanovo parolo “nacionalni interes” so stare sile z mladiči kapitalsko in medijsko popolnoma prevzele oblast. Ob obvladovanju pravosodja lahko kadarkoli onemogočijo (“odstranijo”) političnega nasprotnika (notranjega sovražnika).
P.S. Ko obvladuješ pravosodje in monopoliziraš medije z RTVS na čelu, kjer javno čistiš drugačemisleče brez reakcije ustreznih državnih organov (proti JJ in SDS nastopa celo pohlepna NSi, ki zadržuje preiskavo Goloba in Kučan&Co. omrežja),
potem ostajamo državljani, ki nam ni vseeno le nemočni, medijsko zamolčevani opazovalci, ki čakamo le še na GODOTA! Koliko časa še?
10+
Bolj natančno 100+, v kar je sicer zajetih tudi 10+!
Pesimizem ni dober ne za dušo in ne za telo; in velja če govorimo o človeku ali državi.
Gre predvsem za psiholosko zadevo: zakaj imajo ljudje “prepricanje” in kako pridejo do tega. Nedavno me je “pretresel” proizvod Rastka Mocnika, ki je tako sveto preprican, da ima prav in drugi nimajo prav. Vsekakor ne gre za cloveka, ki nima razuma in ni nacitan, torej ne moremo govoriti o “opranih mozganih”. Gre za izdelano sliko kako je ustvarjen svet, na podlagi mnogih virov. In vendar pride mozakar do zakljuckov, ki so v nasem svetu presenetljivi, milo receno.
Za kratko razlago fenomena “prepricanja” sem skopiral kratek clanek iz revije Schaffrath, ki na kratko citira psihologa Kahnemanna, nobelovca:
Poanta je, da nase specificno okolje proizvaja “mislece” tega tipa, tako kot je anonimnez, ki mori Poniza. Cloveski mozgani pac reagirajo tako kot so ustvarjeni.
Imamo svobodo posameznika, najmanj od Kanta naprej, je pa res, da se ta svoboda tolmaci prevec brezmejno. Namrec, ta svoboda je in mora biti omejena tako, da ne povzroca skode svobodi drugega posameznika. Tega Ponizev anonimnez ni dojel, pa mogoce tudi Mocnik ne.
Wir alle kennen Situationen, in denen Menschen so überzeugt von etwas sind, dass sie keine anderen Meinungen zulassen – obwohl diese objektiv betrachtet manchmal mindestens genauso berechtigt wären. Das Spektrum reicht von banalen Alltagsdingen wie der Überzeugung, dass der Lieblingsverein heute das Spiel gewinnen wird, bis hin zu Themen, die ganze Gesellschaften spalten – Verschwörungstheorien oder die Impfbereitschaft als Beispiel. Überzeugungen entspringen unserer Wahrnehmung eines vermeintlich »guten« oder »richtigen« Lebens und leiten uns zu einem bestimmten Handeln. Wer sehr überzeugt von etwas ist, hat häufig wenig Toleranz anderen Perspektiven oder Meinungen gegenüber. Überzeugungen sind sehr subjektiv – sie sind stark mit der Wahrnehmung einer einzelnen Person verknüpft und beeinflussen, wie wir unser Leben führen. Der Artikel zeigt, wie tückisch unsere beiden Denkweisen System 1 und System 2 uns manchmal hinters Licht führen.
Wie entstehen Überzeugungen?
Um die Entstehung von Überzeugungen zu verstehen, geben die über Jahrzehnte durchgeführten Untersuchungen des Psychologen und Nobelpreisträgers Daniel Kahnemann, zusammengeführt in seinem Buch »Schnelles Denken, langsames Denken«, eine spannende Perspektive. Kahnemann unterscheidet zwischen zwei kognitiven Systemen, die bei jedem Menschen vorhanden sind. System 1 ist das schnelle Denken, es arbeitet assoziativ, mühelos und unbewusst. System 2 impliziert das langsame Denken, es handelt überlegt, kontrolliert und ist mit bewussten Abwägungen für die Kontrolle zuständig. Im Zusammenspiel schickt System 1 dauernd Impulse an System 2 und fordert erst seine Hilfe, wenn es ratlos ist und auf etwas stößt, das seinem Weltbild widerfährt. Erst in diesem Moment setzt das bewusste Nachdenken durch System 2 ein. Das Zusammenspiel der beiden Systeme ist eine effiziente Arbeitsteilung, die uns vor Überforderung schützt. Werden die Eindrücke von System 1 durch System 2 unterstützt, werden sie zu Überzeugungen. Die spontanen Impulse von System 1 sind damit der Grundstein für das Entstehen von Überzeugungen.
Welche Impulse schlägt das System 1 vor?
Wir haben für fast alles, was uns begegnet, ein spontanes Gefühl. Die Assoziationen von System 1 sind, teils angeboren und teils erlernt, geprägt von den Vorlieben und Abneigungen, die unser Weltbild bestimmen. Auch politische Präferenzen entscheiden darüber, welche Argumente uns überzeugen. Die emotionale Komponente spielt ebenfalls eine Rolle für die unbewussten Impulse von System 1. System 2 kann dann darüber entscheiden, ob es die Vorschläge von System 1 annimmt.
Plausible Geschichten machen es leicht.
Die bewussten Aktivitäten von System 2 erfordern Konzentration und hohe Anstrengung – wir Menschen verfügen aber nur über ein begrenztes Kontingent an Aufmerksamkeit, um das die Aktivitäten von System 2 ringen. Kognitive Anstrengung wird häufig als unangenehm empfunden, weshalb System 2 dazu neigt, nur den nötigsten Aufwand aufzubringen. Unser Gehirn sucht immer eine Bedeutung in Informationen – um die Anstrengung dafür möglichst gering zu halten, glauben wir dem System 1 häufig lieber und Zweifel werden unterdrückt. Damit wir System 1 intuitiv glauben, assoziiert und konstruiert es spontan möglichst plausible Geschichten. Dabei hat es ein tückisches Merkmal: Es kann nicht logisch denken und ist damit anfällig für Fehler und kognitive Verzerrungen.
Entscheidend für die Interpretation von System 1 ist der jeweilige Kontext – ist dieser allerdings nicht vorhanden, konstruiert System 1 eine für sich eindeutige Geschichte, ohne dass wir es bemerken. Das System 1 funktioniert nach dem Phänomen WYSIATI (what you see is all there is), das heißt, es konstruiert ausschließlich aus aktuell verfügbaren Informationen eine sinnvolle Geschichte – Qualität oder Quantität der Informationen spielen dabei allerdings keine Rolle.
Unbewusste Bestätigung unserer Ansichten.
Der Confirmation Bias (»Bestätigungsfehler«) besagt, dass wir unbewusst nur Informationen entsprechend unseres Weltbildes und unserer aktuellen Überzeugung aufnehmen. So sind wir überzeugt, recht zu haben, und werden leicht blind für Gegenteiliges, weil System 1 plausible Argumente für unsere Ansicht findet. Da das System 2 lieber bestätigt als widerlegt, bemerkt es die Fehler häufig nicht, weshalb Kahnemann es auch als den faulen Kontrolleur bezeichnet. Vor allem wenn wir mental ausgelastet sind und weitere Anstrengung vermeiden wollen, werden die Impulse von System 1 schneller unkritisch angenommen. Der Mere-Mosure-Effekt(»Effekt der bloßen Darbietung«) beschreibt den Mechanismus, dass allein die Wiederholung eines beliebigen Reizes zu einer positiveren Einstellung führt. Vielleicht ein Denkanstoß, mal bewusster zu überlegen, welchen Reizen wir uns aktiv immer wieder aussetzen, die in einer Überzeugung münden könnten.
Was bedeutet das für die Entstehung von Überzeugungen?
Überzeugungen entstehen also in diesem dynamischen Zusammenspiel des unbewussten Systems 1 und des bewussten Systems 2, indem sich spontane Impulse verankern. Das für Überwachung verantwortliche System 2 denkt dabei oft, es würde kontrollieren, doch eigentlich ist der Vorgang durch das dominantere und impulsive System 1 gesteuert. Damit handeln wir gar nicht so rational, wie wir oft denken. Es schadet also nicht, die vorgeschlagenen Impulse von System 1 mal doppelt zu hinterfragen. Dafür ist es hilfreich, Dinge öfter mal objektiv zu betrachten, einen Blick über den Tellerrand zu werfen und die eigene Wahrnehmung zu relativieren, indem wir mal andere Perspektiven zulassen.
“svoboda je in mora biti omejena tako, da ne povzroca skode svobodi drugega posameznika”
No, lepa reč. Moja svoboda mora torej biti omejena, da bo nek drug posameznik lahko užival neomejeno svobodo???
Btw, nobena ustava in noben zakon ne določa omejitev svobode. Omejena svoboda ni nobena svoboda. Prepuščena je samovolji tistih, ki bi radi postavljali meje drugim.
Omejitev je seveda reciprocna. In je tudi nujna.
Kje to piše?
Sicer je pa formulacija “da ne povzroča škode svobodi drugega” rahlo prismuknjena. Če rečem, da si bedak, s tem nisem posegel v nobeno tvojo svobodo, ampak v tvoje dobro ime. To dejanje je sicer lahko tožljivo in kaznivo, vendar meni svoboda še vedno ostane, le da ima svojo ceno.
Vsaka svoboda je povezana z odgovornostjo!! Kdor tega ne razume, ni vreden članstva v naši družbi.
Ta debata me spominja na Milana Jesiha, žal danes zadrgnjenega levičarja, ki je nekoč nekomu, ki se z njim ni stri jal, odgovoril: Oprost k žvim!
Kant
Kant je bil filozof, ne pravnik. Če filozofi urejajo družbo, se hitro kaj sfiži. Primerov je nešteto. Heidegger je rekel: “Če filozofija postane uporabna, ni več filozofija, ampak ideologija.”
Uroš, ne razumem. Ali lahko pojasniš to primerjavo?
Tohuvabohu, mislil sem na to, da smo že s tem, ko obstajamo, nekomu v napoto. To je bila pravzaprav Jesihova iznajdba oziroma povezava. Sam nimam nikakršnih zadržkov s tem, da sem nekomu z mišljenjem in tudi ravnanjem v napoto. Ko vse dobro premisliš, je demokracija velika prevara. Žal kaže, da si človeštvo ni nič boljšega domislilo. Morda je bil prosvetljeni absolutizem blizu temu? Zakaj ni prodrl? Your guess is as good as mine!
“Moja svoboda mora torej biti omejena, da bo nek drug posameznik lahko užival neomejeno svobodo???”
Glede na to, kako jasen in logično nedvoumen je ta koncept (sicer bolj znan v formulaciji “svoboda enega se konča tam, kjer se začne svoboda drugega”), mislim, da se sprenevedate. Ne vem pa, zakaj. Mogoče tudi vi ne.
Spoštovani, ob treh tujih jezikih, v katerih lahko berem (angleščina, francoščina in italijanščina), žal nemščine ni med njimi. Prevod bi bil dobrodošel!
l.p. Uroš Gabrijelčič, Kregolišče 12, poleti spodnje nadstropje, ker je hladneje. Aja, pa še PŠ: 6223 Komen!
Je bilo dovolj za identificiranje?
Bravo Uroš. Zdaj si pa tem nejevernim Tomažem zaprl usta. No še kaj drugega, tako, da lep pozdrav na Kras.
Priznam, da si pogumen, ampak to je nepotrebno in jalovo herojstvo.
Prevod v slovenščino (iz nemščine) ni problem. To je IT tehnologija. Imeti moraš samo še računalnik. A ste brez računalnikov?
Zanimivo branje, ni kaj. Se pa s psihologom le delno strinjam. Ima prav, da okolje posledično vpliva na razmišljanje posameznika v tej smeri okolja, a bistvo je drugje. Tudi v ‘pravem okolju’ so lahko tvoje vhodne misli zgrešene – in potem je tudi rezultat zgrešen! To poznamo iz statistike. Odvisno torej ni samo od okolja, ampak kako te je to okolje oblikovalo od samega nastanka tvojega rojstva oziroma življenja. V tem okolju lahko recimo postaneš tudi upornik (z ali brez razloga), mar ne?
Zato se recimo sam ne čudim, da premnogi intelektualci resnično verjamejo v tisto kar govorijo, pišejo in mislijo. Med njimi je tudi Rastko Močnik. Pravo nasprotje pa je profesor z FDV-ja, pravi zagrizeni levičar, ki nam nagaja tako v Sloveniji kot v Bruslju, a se žal ta trenutek ne morem spomniti njegovega imena in priimka. Imam morda v mislih Milosavljevića?
Tudi sam sem se opredelil za relativno resnico, ki mora biti recipročna z obeh strani. Če bo ena stran zase zahtevala absolutno resnico, ne bomo prišli daleč.
Nisem rekel, da je okolje vse. Razen tega je mikro-okolje lahko povsem razlicno. Na koncu je skupek raznih vplivov, mogoce se kaj organskega (to ne verjamem prevec).
Ampak, poanta je bila na psihi, kako deluje.
Slovenija ne potrebuje skrajnih levičarjev in fašističnih diktatorjev, ali psihopatskih narcisov in tiste, ki bi prodali svoj narod tujcu za provizijo.
Žal v Slo ne more biti sredine in posledično stabilizacije. To ne dopuščajo levi ali desni skrajneži, čeprav se opredeljujejo kot desna ali leva sredina.
Sredinec, ne sredina !
Pa saj drugače ne more biti dokler narava ne pokliče k sebi oba klučna akterja – izvor kvazi desnega in kvazi levega pola – oba (bivša?!) komunista!
Ja, o Janši in Kučanu govorim.
Oče in sin tranzicije.
Prosim, ne razmnožuj se…
Komentar *
@jože! 1000x sem že napisal. Še enkrat: v partiji je bil tudi Jože Pučnik. Zaradi kritičnih spisov o partiji je bil tudi zaprt.
V sovjetski partiji sta bila tudi slavna sovjetska oporečnika in Nobelovca Andrej Saharov in Aleksander Solženicin.
Ne padaj na komunistične finte!
Seveda, ker jih je bilo strah, ker tudi sami niso znali voditi drzave.
Nemci so imeli podobno dilemo 1945 in 1990. Samo 1945 so jim drzavo vodili zmagovalci skoraj pet let, pa tudi ni bilo kaj dosti za vodit; 1990 so pa zahodnjaki na vzhodu prevzeli komando.
Ce bi 1991 v SLO vse porezali, bi bila najbrz kriza in ni evidentno kako bi speljali. In kam bi stlacili 10%+ populacije, ki je bila @politizirana“?
To me spominaja: vsi so isti, vsi so glih.
Pa je res tako?
Če bi bil samo kučan in ne bi bilo Jnaše,danes ne bi imeli samostojne Slovenije. Sta torej enaka? Sta glih?
Kronike so jasno napisale, kdo je kaj in kolokopriseval k samostojnosti Slovenije. Danes pa se novejša zgodovina potvarja. Potvarja jo sam Milan Kučan, ki si v odprtem pismu pripisuje zasluge, ne pojasni pa, daje kot predsednik predsedsta moral izvajati politiko DEMOSA, ki je v usodnih trenutkih vladal Sloveniji. Kar je sprejel odbor in potrdil parlament je moral Kučan izvajati.
Pa so potem vsi glih?
Kučan je odgovoren za neizvedeno tranzicijo. Ta škodi Sloveniji in zato Slovenija zaostaja za drugimi državami, ki so tranzicijoizvedle in ne obujajo časov, ko so bili komunisti zlati.
Mar se Jenullu ne kolca po javnem zdravstvu?
Kako je lahko Rastko Močnik profesor, ko je zm3den in bi moral uživati zdravstveno pomoč v Polju?
Res imamo svobodo govora. Toda ko univerzitetni profesore poneumlja mladino pa je to nedopustno.
Poznam ga vsaj 60 let in vso toobdobbje govori o ropadu kapitalizma,vmes pa mu je propadel komunizem pa tega ne vidi.
Menim, da je za neizvedeno tranzicijo kriv kar sam Demos in razni “hribarji” v njem.
Seveda, ker jih je bilo strah, ker tudi sami niso znali voditi drzave.
Nemci so imeli podobno dilemo 1945 in 1990. Samo 1945 so jim drzavo vodili zmagovalci skoraj pet let, pa tudi ni bilo kaj dosti za vodit; 1990 so pa zahodnjaki na vzhodu prevzeli komando.
Ce bi 1991 v SLO vse porezali, bi bila najbrz kriza in ni evidentno kako bi speljali. In kam bi stlacili 10%+ populacije, ki je bila @politizirana“?
YU bi padla v vsakem primeru. Niti ena komunisticna drzava v Evropi ni prezivela. Je pa res, da drugje komunisti niso „preziveli“, pri nas pa so. Ceprav jih je bilo na zacetku malo strah.
Nobene sredine med desno in levo stranjo ni- prav tako kot je ni med resnico in lažjo. Tam na sredi je nič- vanj v končni fazi pade tudi laž.
Anonimnost, da ali ne, to je zdaj vprašanje, bi rekel Hamlet. Kakorkoli nek kompromis med ja in ne. Če bi uredništva zahtevala imena in priimke, bi bil tričetrt komentarjev manj in tudi branost bi se zmanjšala. Nekateri se ne želijo-mo iz tega ali onega vzroka. Mogoče bi uredništvo uvedlo selotno ime in priimek ter številko mobija. Ker si komentatorji lahko seveda tudi izmislijo. Vsaj za enega sem prepričan, da je pravi, ampak dovolj o tem.
Anonimke so in bodo vedno obstajale. Nekateri ljudje si s tem zdravijo razne frustracije, ki jih teže. Je pa zanimivo, da so to predvsem levičarji, ki so jih sicer polna usta raznih floskul o svobodi govora, pravicah itd. Zaradi anonimnih komentarjev tega ne bo nič manj. Sicer pa urednik presodi, kje je meja med takoimenovanim sovražnim govorom in svobodo izražanja.
Ja g. Denis je že stari maček v slovenskem prostoru in se najbrž zaveda, da maček ko mu , stopiš na rep le- ta zamijavka, ker misli, da je tiger in to sibirski. So pa anonimneži strašno pogumni, ko žalijo določene ljudi. Če jih pa odkrijejo pa imajo milijon izgovorov.
Zanimiv primer, ko je tat vlomil v hišo in začel brati neko knjigo, bolj poduhovljeno, vendar sem zgrešil katero. In ko so ga zasačili je dejal, da je zamenjal za fitnes ali nekaj podobnega, čeprav je imel s seboj predmete iz sosednje hiše. Kakorkoli prevajalec se je ponudil, da mu brezplačno pošlje izvod in bo tat lahko v miru bral.
Tudi sam sem načeloma in nasploh nasprotnik anonimnih in/ali lažno ter zavajajoče podpisanih odzivov, mnenj, pisem, dopisov, člankov, saj verjamem, da so v svobodni ter demokratični družbi dopustna in dopuščena vsa legitimna in legalna osebna stališča in mnenja, ki spoštujejo splošne civilizacijske norme medsebojnega kulturnega in omikanega komuniciranja ter ki so v skladu z veljavno ustavno ureditvijo v RS.
Verjamem, da bi marsikdo bolj temeljito in odgovorno (tudi večkrat!) premislil, kaj za vselej objavlja v “spletnem vesolju in vsečasju”, če bi se moral odgovorno (za vselej!) osebno podpisati z lastnim (okolju znanim) imenom in priimkom.
Kar bi zagotovo prispevalo k zmanjšanju neznosne intelektualne in etične “diareje” po spletu in kar bi pomembno prispevalo k višji kakovosti medsebojnega dialoga na spletu in v družbi nasploh.
Po drugi strani pa pragmatično in izkustveno prizemljeno razumem tudi potrebo nekaterih intelektualno in etično poštenih avtorjev po anonimnosti; morebiti zaradi slabih in morečih preteklih izkušenj, ko so bili zaradi kake poštene izjave lahko v ožjem ali širšem družbenem okolju šikanirani, preganjani in nemara celo žrtve vsakršne človeške in družbene nestrpnosti, izključevanja in terorja.
“Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi!”
Kot vedo povedati raziskovalci medvojnega in povojnega komunističnega terorja, se mnogi tudi še trideset let po osvoboditvi in samostojnosti RS izpod terorja in diktature ZKJ/ZKS ter njene “jeklene pesti” Ozne, Udbe, SDV … še vedno bojijo javno spregovoriti o terorju in zločinih prejšnjih totalitarnih oblastnikov, ki so jim bili morda priče v najbližjem družbenem okolju, družini, ali so bili celo sami trajno inkvizicijsko tarčno zaznamovani kot “nazadnjaški relikt buržoazne proti-revolucije”.
Me pa neizmerno moti, kadar očitno politično in interesno pristransko motivirano destruktivno zlorabljajo anonimna in objektivno nepreverjena izključevalna sporočila, odprta pisma, deklaracije … porazno ne-profesionalni množični mediji, ne-odgovorne in ne-poštene politične stranke in brezsramno pristranske ne-vladne organizacije civilne družbe ter celo posamezni izvoljeni ne-odgovorni in ne-pošteni funkcionarji zakonodajne, izvršne in sodne veje oblasti.
Prepričan sem namreč, da imajo omenjeni demokratično izvoljeni ter pooblaščeni izvrševalci, uresničevalci in nosilci veljavne ustavne ureditve v RS na razpolago vsa zakonita sredstva, da vsebino anonimnih sporočil pravočasno vsestransko preverijo, preden jih morda delno ali v celoti uporabijo za izvedbo uradnih javnih preiskovalnih postopkov ter javnih zakonskih sankcij v skladu z veljavno ustavo in zakonodajo v RS.
Ker nisem neka znana oseba in je moje mnenje dejansko nepomembno (in komentiram tako ali tako samo na tem portalu), se mi zdi popolnoma vseeno, ali se podpišem s svojim imenom ali ne.
Tako da bom še naprej ostal TL. Ampak brez skrbi, če se me hoče, se me lahko najde, saj za vpis v komentiranje uporabljam svoj osebni mail, za katerim stojim in me lahko preko njega najdejo v nekaj sekundah.
Enako velja zame.
Res pa je, da nismo daleč od tega, da bo na najinem domu ob petih zjutraj pozvonilo, oditi bova morala z organi pregona, za razliko od ciganov naju bodo pridrżali 24 ur, nama namestili doma kakšne prepovedane substance , zagnali sodni pregon zaradi protidržavnega delovanja in posedovanja prepovedanih substanc in naju utišali za nekaj časa :
Ker ne bova edina, bo Svoboda res postala svobodna s svojimi hlapci in ritolizniki…
Preizkušen recept SZ in SFRJ s pridihom sodobnost. Dapa bova- bomo dovolj zasrani, bodo poskbeli lakaji novinarji ; ti naju- nas ne bodo nič vprašali: kokodakali bodo besede, njim dane s strani vlade…
Pa ne mislite, da je vse povedano bliže, kot si lahko predstavljate!
@Thor precej pesimističen odgovor si napisal, ampak se bojim, da je zelo blizu resnici.
Pa so se polemike in diskusije razvile v pravo smer in sicer tole: Anonimnost, da ali ne? Sam sem na strani g. Poniža kar se tiče njegovih pogledov o prihodnosti Slovenije in slovenskega ljudstva. Sam pa dokazuje nekaj kar se ne da pozdraviti, tudi, če odpravite t. i. anonimnost. To so posamezniki, ki jih ne morejo pozdraviti niti psihologi, psihiatri in nevrologi in še kdo drug.
Sam sem odločno na strani anonimnosti iz več razlogov. Navedel bom samo dva. Prav takšni kakršne omenja g. Poniž se ne bi nikoli oglasili, če bi morali priti iz anonimne zaščite teme. Tako lahko o njih izvemo bistveno več kot če bi bili tiho in bi svoje maščevanje razvijali tako kot danes razvijajo svoja “versko-religijska” maščevanja tisti, ki so obsedeni s svojimi vodji islama, levičarstva itn. Ti potrebujejo svoje alfa samce, da se lahko poistovetijo z njimi.
Drugi razlog pa tiči v meni. Če se bo nekdo name nenehno spravljal s svojimi provokacijami – bom ostal tiho, bom prenehal objavljati svoje polemike in diskusije – ali bom pa zahteval od tega uredništva, da ba ta oseba blokirana! Nikoli nisem trdil, da sem vseved. Več ljudi več ve, a le takrat kadar imamo relativno svobodo, da si lahko med samo izmenjujejo te različne polemike, diskusije, ideje, zmote itn. Vse pa se prične pri mladih. Primer.
Je zame Taylor Swift vrhunska pevka? Ne. Je zame vrhunska tekstopiska? Ne. Je pa zame vrhunska v nečem drugem – in sicer v tem, da zna za sabo potegniti milijone mladih najstnic in najstnikov. Ti ljudje pa lahko širijo okoli sebe svojo pozitivno auro ali žal tudi negativno. Ona omogoča, da posredno služijo preko nje še mnogi drugi in to je prav.
Pa še eno stvar bom omenil ko sem že pri besedi. Dal bom primer zakaj se na koncu prav vse izide z nasprotnim predznakom. Imate družino, ki ima vse – razen ene stvari. Postaja jim dolgčas, ker ni vznemirljivih sprememb pri njih (katerihkoli). Postaja jim dolgčas – in navadno to spremenijo tako, da se na koncu ta družina razbije. Zato vidi je Narava izumila nenehno spreminjanje, da se vse ne spremeni v en velik dolgčas.
Ja, g. Poniž, tudi mi ki nismo obsedeni z ekstremno Levico, golobnjakom itn. – bomo nekoč veseli, da bo zgodovina opravila z njimi, a kot sem rekel: Mnogi tehnokrati bi si želeli imeti toliko moči kot jo imajo nekateri diktatorji na našem planetu Zemlji. Lep dan.
Spoštovani gospod Poniž,
v vašem pisanju sem zasledil, uporabo vašega priimka 🙂
Ne nasedajte na izkrivljeno iztrošene cenene murgljske operativne celice!
To je še zadnje njihovo lulanje v adults pleeničke, njihov podmladek Jenul, deklica iz vrečke….. suha nikolaja kolač, imajo pa na sebi še vedno otroške planičke, katerih se nočejo odreči, ker so vzgojeni, da vseskozi lahko serejo.
Skratka, zelo se jim bliža čas, ko jim bo ta lastni drek zasmrdel in se bodo začeli skrivat po fojbah 😉
Gospod Denis, ta vaš ”oboževalec”, je namreč dosegel cilj, ”sprovociral” vas je in se lahkotno posmehuje nekje za šankom in hvali med svojimi somišljeniki.
Za razliko, od njega ste vi drugačen v tem, da znate sprejemati tudi drugače misleče 🙂
Vsak lahko reče kar hoče, ni pa rečeno, da ima prav! 🙂
Zato g. Poniž, vi kar pišite, ker vas je lepo brati !!!
Lep dan vsem
Avtorjev predlog (mimogrede, ravno berem njegovo knjigo Sedem esejev za sedemdeset let) po odpravi anonimnosti stoodstotno podpiram. Pred časom sem to na tem portalu predlagal tudi sam. Na ta način bi se različni junaki pri nekontroliranih obsodbah in žalitvah čisto podzavestno vsaj nekoliko brzdali. Pri pisanju bi se morali nekoliko potruditi in ne le bruhati srd in prezir, saj bi se bali, da jim to ni v ponos ampak v sramoto. Tako npr. ne bi nekoga, samo zato ker jim ni všeč, imenovali ‘ta puklasti’.
Podobno je s krajo. Marsikdo bi kaj sunil, če bi bil le prepričan, da ga nihče ne vidi.
Če pišeš kritično, lahko tudi ostro, a argumentirano in v skladu z osnovnim bontonom, se nimaš česa bati.
Naj bo to apel uredništvu portala, ki bi na ta način pridobil na verodostojnosti.
Gospod Andrej,
iz lastnih izkušenj povem, ker sem pošten Socialist in sem nekoč, veliko pripomogel k demokratičnim spremembam Sloveniji, da je bolje biti anonimen, kot pa, če namišljenemu kolegu poveš, da si v demokratični družbi volil SDS, si takoj že s pogledom Janšist in distanciran, tako se etiketiranje, nadaljuje kot po letu 1945, zato bom sigurno še nekaj časa ostal pošteno anonimen!
P.s.
SDS sem, pa volil zato, ker so v danem volitvenem trenutku imeli edini nek vizionarski program, katerega golobnjaki nikakor nikoli ne bodo imeli! 🙂
Gospod Halobp,
vas čisto razumem. Z mojo omembo sramotne zmerljivke ‘ta puklasti’ ste me najbrž uvrstili med SDSovce in t.i. janšiste. Takih primerov je ogromno in letijo tako z leve kot tudi z desne, zagotovo pa bi jih bilo manj, če bi se pod svoje prispevke morali podpisati. Pod anonimnostjo nekdo lahkomiselno blekne, da so jih po vojni še premalo pobili, to podpisati je pa le nekoliko težje.
V samostojni Sloveniji sem vedno volil pomladne stranke, čisto nazadnje osebno Petra Gregorčiča (nehote SLS). Zanimivo je pa nekaj. Če vprašate zagovornike leve opcije, koga so volili, tega nikakor ne boste izvedeli. Kot da jim je nerodno!?
O pravem levičarstvu – borbi za delavce – pa itak nima smisla razpravljati. Če so bogataši, ki si iz državnih firm izplačujejo milijone in jim odpisujejo milijonske dolgove, levičarji, potem sem jaz – kljub naklonjenosti pomladni opciji – ekstremni levičar.
Dokler boste v sebi ozaveščali pojem janšist ali simpatizer SDS ali celo volivec SDS, kot nekaj slabšalnega, potem se vam/nam še dolgo, dolgo slabo piše. kot vas lahko razumem, se v svoji družbi ne bi slabo počutili, če bi obelodanili, da ste volili stranko, ki je naslednica totalitarne stranke morilcev lastnih državljanov t.j. Zveze komunistov Slovenije oz. Jugoslavije (mnogi med njimi so ob popisu državljanov, kot narodnost(!) navedli Jugoslovan). Čedna družba, ni kaj!
Včasih so rekli, povej mi s kom se družiš in povem ti kdo si.
Najprej o anonimnosti: Nasprotno od Poniža sem pristaš anonimnosti. Važno je, kar je napisano in to predstavlja avtoreja.Ker nas je na svetu več milijard, je vsak posameznik nepomemben. V tej množici je ogromno osebkov z enakim imenom, pa lahko zaradi isanja enega, obdolžimo, ali pohvalimo naačnega. Važno je to, kar je napisano in je lastno piscu, ki se sam razgali in nam pove, kdo je.
Nekateri pa z izbiro psevdonima pretirvajo in si domišljajo, da so več, kot le mali pisuni.
Druga tema pa je, kdo so ti pisuni?
Prav gotovo niso tisti lopovi, kriminalci, povzpetniki, ki izkoriščajo ideologijo in pred vsem male ljudi, ki jim pri belem dnevu kradejo denar. Ti živijo v svojem svetu in uživajo v nakradenem. Pisunčiči pa so iz sloja, ki ga lopovi izkoriščajo in jim nudijo kvečemu drobtinice.
Poglejmo si samo tako imenovane praporščake, ki jih ti lopovi izrabljajo, da živijo v svetu, ki je že davno minili, ki bi že moral postati zgodovina, pa je še vedno poper,ki razjeda odprte rane naroda. Še vedno nismo v stanju pokopati nedolžnih žrtev. Še vedno je gozota to, da hodimo po nekaterih žrtvah, ki so jih hudodelci, danes še vedno heroji, zagrebli izven pokopališč misleč, da bodo na ta način zakrili zločine.
Če nas je v Sloveniji za dobra dva miliojona, potem je onih,ki nas kradejo in nesramno izkoriščajo peščica, potem je onih, ki se prostovolno puščajo ropati več kot milijon Praporščaki so malenkost, so le vidni naivneži, ki si v svoji prperoščini mislijo, da opravljajo častno dolžnost, ko pomagajo svojim lopovom širiti laži. Kritičen je tsiti milijon in še nelaj zraven, ki ne ve, da je zaveden in da mu tsisti zlatousti pojejo prelepe pesmice in jih kot Odiseja Sirene zavajajo . Vprašamo selahko,kako je mogoče, da je več kot milijon ljudi v dvomilijonski državi okradeno za nekaj sto milijard,pa nihče ne reagira. Nihče se ne zamisli,zakaj tolčem revščino, ko se nekaj elitnežžev koplje v ukradenem bogastvu?
Kdo te ljudi zavaja? Zakaj lahko med njimi živijo generali tipa Rokosovski, ki nimajo nič, pa vendar širijo laži o enakosti in poštenju?
Se popolnoma strinjam z APMMB2,zakaj.Ce se prepove anonimnost,goodbye svobodo govora.Vsakdo,ki bo hotel povedati kar mu po glavi roji in s tem uzali osebo ali society,bo sebe spravil lahko celo v zivljensko nevarnost!
Nič se ne bom ukvarjal z vsebino tega spisa, le spomnil bi cenjenega pisca, da izraz skriboman, ki ga je večkrat uporabil tukaj, ni najbolj posrečen. Sestavljen je iz ene besede latinskega in ene besede grškega izvora. Namesto tega poniž-no predlagam izraz grafoman, ki je v celoti grškega porekla.
Na to pisanje se ne bi oglasil, saj gre za nekakšen javni interni obračun med podpisanim in nekim anonimnežem, za torej precej zasebno zadevo. In vendar sem se, ker je Denis pravzaprav izpostavil nekaj, kar je stalnica na večini portalov, podcastov, X-ov in podobnega, namreč na anonimnost piscev. Če bi bil jaz lastnik portala, nepodpisanih člankov ne bi objavljal. Pika. Če ima kdo kaj komentirati, naj se pod svoje mnenje podpiše, tako kot se je avtor objavljenega članka. Nič nam ne pomaga dejstvo, da uredništvo pozna identiteto pišočega. Ne vem, zakaj takšna praksa ni uveljavljena, saj je bil njega dni identiteta pišočega obvezna, če se samo spomnim Delove rubrike Pisma bralcev. Trdno torej zagovarjam Denisovo zahtevo oziroma željo po transparentnosti.
Cenjeni Uroš, na tvojo zahtevo po odpravi anonimnosti komentarjev bi izmed številnih pomislekov, ki obstajajo o tej zahtevi, navedel samo enega: tudi zate bralci žal ne vemo, ali je tvoje ime resnično ali ne. Lahko je celo ukradeno. Če pa želiš, ti lahko navedem še kak ugovor.
Kolega tohuvabohu. Tvoj sum , da je (lahko!) nekomu ime ukradeno pa ni kakšen velik argument. Portal + natančno ve kdo se za katerim nickom skriva. Sicer se pa že o Titu, njegovem izvoru, imenu, rojstnem datumu kregamo.
Prjatu, to ni moj sum, ampak dejstvo. Portal pa o lastniku imena ne ve popolnoma nič razen elektronskega naslova.
Tale je pa za lase privlečena. Jer že res, da je oseb z imenom in priimkom Uroš Gabrijelčič več, a se ni še nihče pritožil, češ da uporabljam njegovo ime. Seveda je možno, da sploh ne vedo za Portal plus. P vseeno, vi danes navedeni razlogi za anonimnost me niso prepričali, čeprav nekatere avtorje na tem portalu rad prebiram in se z njimi velikokrat strinjam. Povedal sem samo svoje mnenje, to, da pišem za ta portal pa dokazuje, da sem se sprijaznil s takšno politiko skrivanja. Vsak po svoji vesti torej, pa brez zamere! Mimogrede, 25 let sem bil urednik zelo cenjene revije, kjer smo nepodpisane članke odklanjali. Revija ni zaradi tega niti izgubljala bralcev nti zunanjih sodelavcev.
Čuj, jaz ti lahko celo verjamem, da si resnični UG, vendar to ni zagotovilo, da se kraje identitete ne dogajajo.
Je zame Taylor Swift vrhunska pevka? Ne. Je zame vrhunska tekstopiska
Če gremo v globino misli, potem vidimo, da teče večna vojna med dobrim in zlim. In omenjena oseba je nastrani zla.
Tako mimogrede …
Ona je še en lep primer nepomembne osebe, zvajalke nepomembne glasbe, izdelek sodobne woke izrojenosti, ki se očitno finančno splača … Torej je uspešna, in je postala pomembna. Še en dokaz, da je šel svet s tečajev!