Ključnik: Beograd
“Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.”

“Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.”

Vseeno je, ali se bo Vučić obdržal ali bo padel, pravi naš kolumnist Denis Poniž, kajti v vsakem primeru se ne bo zgodilo nič prelomnega. Srbski pisatelj Milovan Danojlić je v nekem pogovoru mirno dejal: “Veš, mi bomo vedno vse preživeli. Smo ruralni narod in imamo vedno dovolj hrane. To pa je garant za preživetje, pod vsakršno oblastjo. Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.” Z ali brez Vučića bo torej Srbija ostala tam, kjer je: Srbija na Vzhodu. Zato je smešno, koliko dušebrižništva med slovensko levico, ki se zavzema za svobodo govora in tiska v Srbiji, doma pa bi pripravila zakon, ki je samo prikrita cenzura in ustrahovanje drugače mislečih. Dokler bodo mladi protestirali za Srbijo, Palestino in kdo bi vedel še za kaj, ni strahu, da bi protestirali proti resničnim zajedalcem in uničevalcem Slovenije.

Korupcijski Balkan Ekspress

Korupcijski Balkan Ekspress

Zdi se, da se na historično najbolj problemetičnem koncu Evrope, na hribovitem Balkanu, dogaja nekaj, kar lahko pomeni upor državljanov, ponižanih in razžaljenih, proti vladavini korupcije, laži in represije. Začelo se je v Srbiji, kjer so pred dnevi protesti morda dosegli vrhunec, nadaljevalo pa se bo očitno v Makedoniji. Vmes se je zgodil strelski pokol v Črni gori, Bosna in Hercegovina, ta nesrečna država, ki razpada že od istega dne, ko je bila ustanovljena, pa je tako ali tako sod smodnika, kjer lahko poči že jutri. Sta Slovenija in Hrvaška res imuni pred “vstajo naroda”, ali pa je občutek, da ju njuna domnevno evropska identiteta varuje pred nevarnostjo upora ulice, zavajajoč?

Poročilo iz Srbije: Zdi se, da je z Vučićem konec, toda on je edini, ki lahko izzove nerede

Poročilo iz Srbije: Zdi se, da je z Vučićem konec, toda on je edini, ki lahko izzove nerede

Zakaj se v Srbiji vse bolj trese stolček Aleksandru Vučiću, smo vprašali uglednega in dolgoletnega srbskega novinarja Zorana Đukića. Njegov pogled na dogajanje v Srbiji razkriva tudi marsikaj, o čemer slovenski mediji običajno niti ne poročajo. Poleg tragedije v Vojvodini, kjer se je novembra zrušil nadstrešek novosadske železniške postaje in ubil 15 ljudi, je ključni razlog za upor študentov in dijakov tudi predlagani zakon, ki bi na kolena spravil državne univerze. Zdi se, pravi Dukić, da bo Vučić padel. Toda nič še ni odločeno, sploh zato ne, ker je v ozadju veliko denarja in interesov močnih tujih igralcev.

Zakaj se župan Janković klanja avtokratu Vučiću?

Zakaj se župan Janković klanja avtokratu Vučiću?

Brez dvoma bo Jankovićeva “diplomacija”, ko gre za javno pohvalo in predvsem podporo srbskemu avtokratu Aleksandru Vučiću, dobila velik notranjepolitičen odmev. V prvem šoku so bili namreč vsi tiho, sploh premier Golob, sumljiva tišina je bila tudi na zunanjem ministrstvu. Edino predsednica republike Nataša Pirc Musar je povedala nekaj besed o Jankovićevem pismu – in zato gospa predsednica ta hip tudi edina rešuje čast slovenske uradne politike. Pohvala pa gre tudi nekdanjemu evropskemu poslancu Klemnu Grošlju, ki je napisal Pismo srbskim študentom in sprožil peticijo v njihovo podporo.

Operacija Sever: Kučanova partijska politika dveh obrazov

Operacija Sever: Kučanova partijska politika dveh obrazov

Ob 35-letnici akcije Sever, ko je tedanja slovenska partija preračunljivo preprečila t.i. srbski miting resnice v Ljubljani, je ponovno aktualna knjiga zgodovinarja Igorja Omerze z naslovom Udba in akcija Sever, v kateri je spremno besedo napisal Igor Bavčar, ki je konec osemdesetih vodil Odbor za varstvo človekovih pravic, v prvi demokratični vladi pa je prevzel mesto ministra za notranje zadeve. Bavčar ugotavlja, da je partija svoj volilni uspeh na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah dosegla tudi zaradi nasprotovanja Miloševićevi jogurtni revoluciji in prizadevanjem za avnojsko Jugoslavijo. Toda samostojna Slovenija v resnici ni bila nikoli njena opcija in to dobro pokaže tudi knjiga Igorja Omerze. Edini, ki bi Türkovo državno odlikovanje za akcijo Sever res zaslužil, je Milan Kučan, le obrazložitev bi se morala glasiti drugače …