Ključnik: BDP
Gospodarska zapuščina Golobove vlade

Gospodarska zapuščina Golobove vlade

Večina medijev se spet popolnoma “naključno” ukvarja z vprašanjem “Janša ali ne Janša”, bo vlada leva, desna, ampak praktično nihče se ne ukvarja z vprašanji kakovosti življenja v Sloveniji. Z administrativnimi, predvolilnimi ukrepi sicer aktualna vlada enkratno povečuje določene prihodke državljanov, ampak to nima nobene veze z realnim stanjem v gospodarstvu. Vlada deli neobstoječi denar, to se bo prej ali slej nekje poznalo. Seveda si pri slabi rasti delimo usodo precej stagnacijske Evrope, ampak to nas ne bi smelo ovirati pri smelejši gospodarski politiki. Žal smo se sprijaznili s povprečjem. In nekritičnim zadolževanjem naslednjih generacij.

Vladno božično darilo nas bo stalo več kot 600 milijonov evrov

Vladno božično darilo nas bo stalo več kot 600 milijonov evrov

Vlada je lani vse zaposlene razveselila z božičnico. Politiki so se pridušali, da je treba narediti več za izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih. Hvalevredno, ampak nekaj previdnosti vseeno ni odveč. Kajti po božičnici imamo na mizi že predlog o skoraj 15 % dvigu minimalne plače (ob 2,5 % inflaciji) ter tudi nov predlog o davčno ugodnejši delitvi dobička za zaposlene. Ta naj bi bila sicer prostovoljna, a glede na dosedanjo prakso ni izključeno, da neka vlada nekoč ne pride z idejo, da je desetino dobička potrebno izplačati zaposlenim. Bistveno je ohraniti treznost in ob dobrih željah imeti pred očmi tudi gospodarske rezultate države.

Vladna čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček

Vladna čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček

Odbor za finance Državnega zbora je kar v soboto ekspresno “požegnal” vladne spremembe proračuna za leto 2026. Poslanci na polmilijardno povišanje odhodkov na 17,7 milijard in znižanje prihodkov na 15,6 milijard prihodkov, kar pomeni, da bo primanjkljaj dosegel kar 2,1 milijarde evrov (2,9% BDP), niso imeli nobenih pripomb, saj se opozicijski seje niso udeležili. Marsikatero obrv pa je privzdignilo napovedano zmanjšanje prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (po domače dobička), kar je v popolnem nasprotju z natolcevanjem o rekordnih dobičkih podjetij, s katerim je koalicija utemeljevala obvezno božičnico. Sicer pa ne padajo samo prilivi od davka na dobiček, ampak praktično vsi glavni viri proračuna, kar bi moralo že pred meseci prižgati vse alarme, predvsem pa bi morala vlada zajeziti ekscesno trošenje pri številnih nestrateških projektih.

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Etatistično mrcvarjenje Slovenije: bruto plače pred Italijo, Španijo…, neto za Malto, Estonijo, Ciprom…

Eurostat je v sredo objavil podatke o povprečnih bruto plačah v Evropski uniji. Vlada se je hitro pohvalila, da smo presegli Španijo, Italijo in še koga. Seveda je pozabila povedati, da pri neto plačah Slovenija v zadnjih letih nazaduje. Po domače: to pomeni, da država našim državljanom od zaslužene bruto plače pobere veliko več kot v drugih primerljivih državah, pri čemer je izplen državnega upravljanja z denarjem davkoplačevalcev podpovprečen. Višja državna poraba očitno nima nekega znatnega vpliva na realno kakovost življenja ljudi, kar bi opravičevalo takšen nadpovprečni davčni primež, ta se z napovedmi vlade še stopnjuje.

Zgodovinsko lomastenje po javnih financah

Zgodovinsko lomastenje po javnih financah

Statistični urad (SURS) je v torek objavil dva izredno pomembna podatka o višini in dinamiki javnega dolga in o inflaciji. Javni dolg se je v nasprotju s trditvami predsednika vlade v odgovorih na poslanska vprašanja v Državnem zboru katastrofalno povečal, na rekordnih 47,5 mrd evrov, samo v zadnjih sedmih mesecih za 2,6 mrd. Povečal se je tudi delež dolga v BDP, ker rast BDP hudo zaostaja za rastjo ekscesne državne porabe. Ob tem pa imamo vladni predlog proračuna, ki bo naslednje leto primanjkljaj ob skoraj recesiji dvignil na 2,1 mrd evrov, upoštevano brez vplivov morebitne predvolilne socialistične obvezne božičnice. Podpora največji vladni stranki je pa po podatkih Mediane zrasla na 17 %. Ples “izobraževanja” volivcev se spet začenja na polno.

Še obvezni dobiček, obvezna gospodarska rast in prepoved inflacije pa bodo zadeve rešene

Še obvezni dobiček, obvezna gospodarska rast in prepoved inflacije pa bodo zadeve rešene

Ko se je zdelo, da vlada po uvedbi prispevka za neobstoječo storitev dolgotrajne oskrbe ne more izumiti dodatne škodljive neumnosti, smo (bomo) dobili nov svobodni umotvor: obvezno božičnico. Obrazložitev tega dosežka pa je še bolj fenomenalna kot sam ukrep: z obveznim dodatnim božičnim stroškom za podjetja, ki bo ob izplačilu obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače gospodarstvo obremenilo za 400 milijonov evrov (!), bomo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba razbremenili gospodarstvo. Neverjetno, a resnično, to nam razlaga doktor znanosti.

Holivudska taktika za drugi mandat

Holivudska taktika za drugi mandat

V šolske klopi se po sproščenem poletju vračajo šolarji, v državnozborske izbranci ljudstva, vlada pa je, z izjemo njenega predsednika, svoje dopustovanje končala s prvo popočitniško sejo že v četrtek. Na tej je sprejela najbolj nujen ukrep – nakazilo dodatnih 10 milijonov evrov za RTV Slovenija, menda za programe manjšin. Veliko dopusta pa gotovo niso imeli pripravljalci predvolilne strategije največje vladne stranke, obrisi te se že kažejo v zadnjih poletnh dneh. V njenem jedru bo odvračanje pozornosti javnosti od neizpolnjenih obljub, problemov, ki jih je ustvarila, ali ni rešila vlada, ter minimiziranje številnih spornih ravnanj predsednika vlade. Za ustrezno “prepariranje” volivcev bodo verjetno uporabljena praktično vsa sredstva in prijemi. Naloga je glede na realno stanje v državi gromozanska, ampak glede na izkušnje nekaj prejšnjih volitev ne nemogoča. Sploh ob ustreznem “angažiranju” ključnih medijev, ki bodo imeli nalogo ustvariti nekakšen vzporedni svet, ki bo pokazal na zgodovinsko uspešnost te vlade, genialnost njenega predsednika ter nepredstavljive nevarnosti ob morebitni zamenjavi oblasti.

Kako misli Matjaž Han v petih letih povečati slovensko produktivnost za dobro tretjino

Kako misli Matjaž Han v petih letih povečati slovensko produktivnost za dobro tretjino

Minister za gospodarstvo, turizem in šport je razkril akcijski načrt, s katerim bi v Sloveniji dodano vrednost na zaposlenega v gospodarstvu v naslednjih letih povečali na 100.000 evrov. Danes je ta številka nekaj manj kot 64.000 evrov, kar pomeni, da bi Hanov ambiciozni plan pomenil za več kot tretjino višjo produktivnost, kar se zdi za vsako levo vlado izjemno drzen načrt. Ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu je vsekakor ključen kazalec razvitosti države, določa nivo in gibanje BDP, od nje je odvisna tudi višina prejemkov zaposlenih. Celotna ekonomska stroka se seveda strinja, da je povečevanje produktivnosti ključna naloga naše ekonomske politike.

Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Še nekaj tednov nazaj je predsednik vlade Robert Golob razlagal, da ga bodo volivci menda ocenjevali po reformah in realnih dosežkih “za ljudi”, ne pa po obljubah in ideoloških vprašanjih. Kje smo danes? Namesto reform, sklicevanja na realne dosežke… imamo poplavo političnih, ideoloških, infantilnih dimnih zaves, ki naj bi volivce odvrnile od (ne)realnega učinka vlade na gospodarskem, reformnem področju. Tega reformnega področja seveda ni. Namesto analiz delovanja vlade pri reševanju realnih problemov ljudi smo dobili poplavo nekih novih “razdelilnih” tem, ki bodo po preverjenem načrtu dodatno ideološke polarizirale že tako precej zabetonirano volilno telo. Tudi popoplavna obnova je izginila, ker je očitno ni.

Zaradi koga bomo Evropejci zapravili tisoče milijard evrov za orožje?

Zaradi koga bomo Evropejci zapravili tisoče milijard evrov za orožje?

Pri spremljanju razprave in medijskih poročil o zvišanju obrambnih izdatkov zbode v oči, da je fokus samo na odstotku BDP, ki naj bi ga namenjali za obrambne namene, nismo pa prebrali nobene širše analize, za kakšne namene naj bi ta denar porabili, kako naj bi s tem denarjem oblikovali učinkovito obrambno strukturo, se pravi vojsko v zaveznicah Nata. Danes vemo, da ameriški, ruski ali kitajski predsednik z ukazom napoti denimo 10 ali tudi 50 tisoč vojakov na krizno območje. Kako bo takšno operativno poveljevanje potekalo v “vojski EU”? Kako bomo na osnovi porabe tega denarja zgradili učinkovito obrambno sposobnost za vse članice? Nobene vsaj okvirne analize in projekcije, zakaj ravno 5 odstotkov,. Zakaj ne 4 ali 6 %? Nakup orožja, če zagotoviš denar, je še najlažja naloga.