Ključnik: AfD
Zidovi v naših glavah

Zidovi v naših glavah

V noči iz 9. na 10. november 1989 je padel Berlinski zid. Množični naval Vzhodnih Nemcev na mejne prehode je sprožila napačno uporabljena beseda vzhodnonemškega partijskega funkcionarja. Beseda je podrla betonski zid, ki je več kot četrt stoletja ločeval demokratično in totalitarno Nemčijo, Zahodno in Vzhodno Evropo. Beseda je zrušila železno zaveso. Toda obenem je zid ostal v glavah mnogih Nemcev in tudi Evropejcev. Železna zavesa je izginila, ostal pa je mentalni zid v naših glavah. Danes, 36 let kasneje, nam to vedno znova dokazujejo politiki, ki uporabljajo taktiko nekdanje partije in strašijo z notranjimi in zunanjimi sovražniki. Današnji populisti zmagujejo celo tam, kjer komunistom nikoli ni uspelo.

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Politiki se redko opravičijo za stvari, ki so jih naredili narobe, brez občutka ali celo v nasprotju z moralo, da niti ne omenjamo takšnih ali drugačnih kršitev zakonov. Kot da bi bilo opravičilo nekaj ponižujočega, nesprejemljivega in odvečnega. Takšen pogled je tuj demokratičnim družbam, kjer velja načelo, da so izvoljeni predstavniki ljudstva odgovorni volivcem, državljanom in davkoplačevalcem za svoja dejanja in besede. Če se tega zavedajo, potem se ljudem opravičijo za neprijetne odločitve ali izjave, manjše moralne spodrsljaje in napake. Toda slovenski standardi so nižji, čeprav so se v zadnjih tridesetih letih postopno dvigovali. Slovenci imamo že na načelni ravni velik problem z opravičevanjem. Beseda “oprosti” nam nekako ne gre z jezika. In če imamo s tem notranje boje navadni ljudje, potem ni čudno, da je s politiki še toliko huje.

Nemški status quo kot zatišje pred viharjem?

Nemški status quo kot zatišje pred viharjem?

Parlamentarne volitve v največji evropski ekonomiji niso le nemška notranja zadeva, ampak se po malem tičejo vseh nas. Čeprav bi Nemcem privoščil, da se jim AfD zatakne kot kost v grlu, pa obenem vem, da to ne bi bilo dobro za nemško gospodarstvo, ki je že tako ali tako v krizi. In če je v krizi Nemčija, vemo, bo kmalu tudi Slovenija. Zato se je pač bolje smehljati, biti jebeno politično korekten in ploskati še eni “rdeče-črni” koaliciji, kot pa razmišljati o alternativi – namreč da bi šli krščanski demokrati v koalicijo z AfD. Po mojem bi bil ponovno na ulicah ves Berlin. Pa ne od veselja kot novembra 1989, ko je padel tisti njihov zid …

Svet RTVSLO fanatično nad Izraelsko udeležbo na Eurosongu, vlada pa z novo strategijo zunanje politike na reciklirana pota neuvrščenosti

Svet RTVSLO fanatično nad Izraelsko udeležbo na Eurosongu, vlada pa z novo strategijo zunanje politike na reciklirana pota neuvrščenosti

V senci intenzivnega notranjepolitičnega dogajanja, interpelacije finančnega ministra, predsednice Državnega zbora, kontinuiranih laži notranjega ministra glede nezakonitega, neusposobljenega direktorja Policije… je Slovenija dobila novo strategijo zunanje politike. Če dokumentu na 15-ih straneh, ki razen floskul in zaskrbljujoče pavšalnosti ne vsebuje nič takšnega, kar bi reševalo resnične izzive, lahko sploh rečemo strategija. Gotovo ne rešuje akutnih problemov varnosti različnih oblik, ki jih je po svoje spet dobro razkril grozljiv napad na božičnem sejmu v Magdeburgu, pri čemer se mainstream mediji osredotočajo samo na patetično preusmerjanje pozornosti glede domnevne islamistične ali protiislamistične naravnanosti storilca, ki je sicer leta 2006 pribežal iz Savdske Arabije.