+Opazili smo
Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Zadnje izjave Donalda Trumpa o možnosti izstopa Združenih držav iz Nata so v Evropi znova sprožile val negotovosti. Takšne izjave sicer niso povsem nove, vendar je njihov politični in strateški učinek danes bistveno večji kot v preteklosti, saj je svet vstopil v obdobje povečane nestabilnosti, v katerem so varnostna zavezništva pomembnejša kot kadarkoli po koncu hladne vojne. Ključno vprašanje zato ni več le, ali bodo ZDA res izstopile iz Nata. Morda je še pomembnejše vprašanje, kakšen Nato sploh lahko obstane v razmerah, kjer ameriška zavezanost ni več samoumevna. Nato se torej spreminja, vprašanje pa je, ali se je Evropa pripravljena spremeniti skupaj z njim.

V zimo s 50 odstotkov višjo inflacijo kot znaša evropsko povprečje*

V zimo s 50 odstotkov višjo inflacijo kot znaša evropsko povprečje*

Med krompirjevimi počitnicami in modrovanjem o razlogih za romsko nasilje na jugovzhodu Slovenije ter silnimi vladnimi ukrepi, ki bodo menda v sekundi rešili vse probleme, ki jih je vlada ves mandat zanemarjala, se je nekje v depolitiziranem vesolju slovenskih medijev izgubil podatek o oktobrski inflaciji, ki je na medletni ravni spet presegla 3 odstotke (3,1) in močno presega povprečje Evropske unije in Evropske monetarne unije, pri čemer so pri slednjih znani še vedno samo podatki za september (EU 2,6 %, EMU 2,2 %), ampak hudih sprememb na teh ravneh statistiki ne pričakujejo. Slovenija izstopa predvsem pri nadpovprečni rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki prizadenejo najbolj ranljive skupine državljanov z najnižjimi dohodki. Delež stroškov hrane v tem segmentu prebivalstva je namreč najvišji. V zimskih dneh pa se cene hrane sezonsko še povišajo, ob seveda dodatnih stroških za energijo.

Zveza pacientov proti lažem Zdravniške zbornice, obeta se veto Državnega sveta na zakon o psihoterapiji

Zveza pacientov proti lažem Zdravniške zbornice, obeta se veto Državnega sveta na zakon o psihoterapiji

Potem ko je Državni zbor minuli teden sprejel zakon, ki končno ureja področje psihoterapije, se zdaj po napovedih zdravniškega lobija obeta veto Državnega sveta. Aktivirala se je tudi Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), ki je sočasno napadla in kritizirala predstavnike pacientov, združene v Zvezi organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), kjer so zakon o psihoterapiji ves čas podpirali. Zdaj so se oglasili oglasili tudi v ZOPS, kjer opozarjajo na izjemno problematična stališča ZZS, ki ji ob tej priložnosti javno zastavljajo tudi nekaj vprašanj.

Danes bo odločilen dan za ureditev psihoterapije v Sloveniji

Danes bo odločilen dan za ureditev psihoterapije v Sloveniji

Dan pred glasovanjem o Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti so predstavniki uporabnikov in predstavniki psihoterapevtske stroke vnovič opozorili na hude krivice in stiske ljudi, ki so žrtve predolgih čakalnih vrst in neprimernih obravnav. Vse to jasno kaže, da področje duševnega zdravja v Sloveniji še ni dobro urejeno niti v zdravstvenem sistemu niti na trgu. In kar je najbolj nesprejemljivo – psihoterapija brez zakona ostaja privilegij bogatejših, zato je glas proti zakonu glas proti najranljivejšim.

Prav nič posebna diplomatska čajanka v Zalivu vrtnic

Prav nič posebna diplomatska čajanka v Zalivu vrtnic

Preživeli smo dogodek, ki je resda presegal vsakoletno modrovanje Blejskega strateškega foruma, a bržkone še zdaleč to ni bil “najpomembnejši zunanjepolitični dogodek v zadnjih desetletjih”. Srečanje voditeljev devetih sredozemskih članic Evropske unije od Portugalske do Cipra, na katerem sta bila še vse manj priljubljena predsednica Evropske komisije in jordanski monarh Abdulah II., je pač bilo, gostiteljica pa je bila letošnja predsedujoča skupini MED9, torej Slovenija. Kaj več se v Portorožu ni zgodilo niti nihče ni pričakoval, da se bo.

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je bil ustanovljen leta 2003, v času naših prizadevanj za članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu. Po vstopu v zavezništovo, sploh pa v zadnjih letih pa je njegovo delovanje zamrlo. Zaradi vse bolj burnega dogajanja v Evropi je bila sprejeta odločitev, da se Slovenski odbor za Nato reaktivira. Za njegovega predsednika je bil izvoljen Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in nekdanji stalni predstavnik Slovenije v Severnoatlantskem svetu. V njegovem upravnem odboru pa so med drugim tudi dr. Dimitrij Rupel, dr. Igor Senčar in dr. Božo Cerar.

Logaška lokalna politična kuhinja

Logaška lokalna politična kuhinja

Čez dobro leto dni bodo Slovenci znova stopili na volišča – tokrat na lokalne volitve, ki pogosto razkrivajo, kako močno so lokalne skupnosti povezane s svojimi župani. Med občinami, kjer bo prihajajoča volilna tekma še posebej zanimiva, bo tudi Logatec. Po naših informacijah se namreč dolgoletni župan Berto Menard poslavlja iz politike.

JAVNO PISMO PREMIERJU – Predsednik KPK Šumi ima dovolj Golobovih žalitev in sprenevedanja

JAVNO PISMO PREMIERJU – Predsednik KPK Šumi ima dovolj Golobovih žalitev in sprenevedanja

Po vseh poskusih minimiziranja koruptivnih dejanj predsednika vlade in žalitvah, podcenjevanju Protikorupcijske komisije (KPK) s strani največje vladne stranke Gibanja Svoboda, odvetnika Roberta Goloba, pa tudi premierja samega osebno, je očitno prekipelo tudi predsedniku KPK Robertu Šumiju. Ta se je odločil za javno pismo predsedniku vlade, v katerem ga poziva k spoštljivi komunikaciji in spoštovanju neodvisnih institucij. Pismo objavljamo v celoti.

Kaj tu ni jasno?

Kaj tu ni jasno?

Zadnje dni smo priča novemu moralnemu in strokovnemu dnu, nekateri bi rekli “podnu”, delovanja, obnašanja vladnih politikov, pa tudi nekaterih ključnih institucij pravne države, z mediji na čelu. Po mnenju mnogih tega padanja še ni konec. Predsednik vlade Robert Golob prek odvetnika, ki sklicuje novinarske konference samo za posvečene novinarje, poskuša na vsak način diskreditirati delovanje Protikorupcijske komisije (KPK), v to “mašinerijo” je vključil celo državni SDH, ki toži ta, tudi njegov nadzorni organ. Treba je sicer povedati, da so si ugled na KPK v zadnjih letih z bizarno dolgimi postopki in “brezjajčnimi” odločitvami načeli tudi sami, zato so lahka tarča političnih manipulacij. Da ne omenjamo Specializiranega državnega tožilstva, to z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, v enem letu ni znalo (hotelo) ustrezno preiskati očitke iz kazenske ovadbe Policije proti premierju v zadevi politično diskriminatornega kadrovanja, to sedaj v stilu novega zavlačevanja prelagajo na sodišče.

Zaradi vojn v Gazi in Ukrajini smo pozabili na Sudan

Zaradi vojn v Gazi in Ukrajini smo pozabili na Sudan

Medtem ko Gaza in Ukrajina še vedno prevladujeta v zahodnih medijih, pa se drugod po svetu dogajajo prav tako hudi konflikti, na katere nismo pretirano pozori, opozarja J. Scott Younger. V mislih ima predvsem v Sudanu, ki ga uničuje državljanska vojna med vlado in uporniki, pri čemer obe strani oskrbujejo rivalske države Bližnjega vzhoda. Nemirno je tudi v Mjanmaru, nekdanji Burmi, pa na Haitiju v Karibih in v talibanskem Afganistanu.

Kaj se dogaja z Donaldom Trumpom?

Kaj se dogaja z Donaldom Trumpom?

Vsaj kar se tiče zunanje politike, je ameriški predsednik Donald Trump v zadnjem času postal skorajda drug človek. Če za trenutek zanemarimo njegove pritiske na Venezuelo, je pri Ukrajini in Izraelu vsaj verbalno naredil ogromne salte v odnosu do teh kriznih žarišč. Nič več ni tudi groženj s priključitvijo Kanade, Grenlandije, zasedbo Panamskega prekopa… namesto tega pa resen odmik od “prijatelja” Vladimirja Putina in močna podpora Ukrajini, za piko na i pa še prvi resen načrt umiritve razmer na Bližnjem vzhodu. Namesto bizarnega predloga o gradnji “resorta Gaza” in preselitvi Palestincev v druge regije je predstavil nekakšen vsaj na daleč uresnićljiv predlog.

“Mister President, nujno potrebujemo neko vojno”

“Mister President, nujno potrebujemo neko vojno”

Vsaka vojna ima svoje ozadje. V Ukrajini so to ozemeljski apetiti sosednje Rusije in njenega prebujenega imperializma. V primeru Irana pa imamo opravka z mešanico “končnega obračuna”, ki ga zagovarja Izrael, in vojne zaradi preusmerjanja pozornosti, kar je možen motiv Donalda Trumpa. Združene države je zvlekel v spopad z državo, ki ima več prebivalcev, kot jih je imela nacistična Nemčija med II. svetovno vojno. In to samo zato, ker mu na notranjepolitičnem parketu začenja pošteno drseti zaradi razvpitih Epsteinovih dosjejev …

Še deset dni navidezne resničnosti

Še deset dni navidezne resničnosti

Ko se predsednik vlade 10 dni pred volitvami pelje po neki železniški progi, ki nima obratovalnega, varnostnega dovoljenja, samo zato, da bo posnel Insta video in s tem pokazal, da menda nekaj dela, je neokusnost predvolilnega šopirjenja dosegla nov vrhunec. Navadni državljani se po tem tiru ne bomo mogli peljati še nekaj mesecev, tudi tovor v Luko Koper po teh predvolilnih tirih ne bo videl prevoza vsaj do jeseni. Še pred leti so resni politiki določene investicije planirali tako, da so se dejansko končale pred volitvami. Posvečeni so v medijih prerezali trak, se zapeljali čez, ali v karkoli že, prvi, ampak za njimi so se lahko zagnali tudi navadni državljani in uživali sadove državnega investiranja. Ker je bila investicija izvedena, končana. Aktualna vlada pa nam sporoča, da imajo oni nek poseben, elitni dostop do vožnje po nedokončanem drugem tiru. Navaden plebs pa naj se zabava ob gledanju njihovih posnetkov.