Koprčani so dočakali svoje dvigalo. Tisto, ki se bo s hriba spuščalo na obalo, in tisto, ki se spušča globoko navzdol v blatno mešanico finančnih interesov, trgovanja in populistične retorike. Zadnja seja koprskega mestnega sveta minuli teden je bila le zadnji prizor v predstavi, ki je že dolgo preigrana – manjkalo je samo še nekaj solz in aplavza. Solze je z ganjenim nastopom o “vaših otrocih in vnukih, ki si želijo dvigalo”, zagotovil kar arhitekt. Reference se pišejo same, za bučen aplavz je poskrbel rezultat.
Aleš Bržan je uspel. Njegovo znamenito dvigalo, ki naj bi premostilo nekaj deset metrov višinske razlike med Markovcem in morsko gladino, a bo zato iz javne blagajne izčrpalo najmanj deset milijonov evrov, je bilo izglasovano. In to kljub temu, da je še pred mesecem dni padlo. Kaj se je zgodilo vmes? Je projekt postal tehnično boljši? Cenejši? Je medtem o njem potekala javna razprava? So svetniki dobili pred odločanjem v roke prometno študijo, projekcijo uporabe, analizo dejanskih potreb krajanov, bi utemeljila smiselnost gradnje? Nič od tega.
Koprski župan Aleš Bržan je zmagal in njegovo dvigalo na Markovec se bo lahko pridružilo samevajoči garažni hiši Sonce in propadli sušilnici komunalnega blata.
Zgodila sta se dva svetnika, ki sta v popolnem soglasju z zakulisnimi pričakovanji nenadoma spremenila mnenje. Kar je bilo včeraj označeno kot “neutemeljeno”, je nenadoma postalo “nujno”. Razsvetljenje ali pa morda izsiljevanja in pogojevanja?
Za uvod je poskrbel arhitekt Sandi Pirš iz arhitekturnega biroja PIRSS, ki je projekt zasnoval. Vendar Pirš ni nastopil s podrobno urbanistično in strokovno dokumentacijo, ni govoril o prometnih tokovih, izračunih učinkovitosti. Namesto strokovne utemeljitve smo slišali demagogijo in čustveni izliv, ki je še najbolj spominjal na glas pogodbenega odvisnika od javnega denarja. Prosil in rotil je mestne svetnike za izglasovanje projekta, ki mu lahko prinese več kot milijon evrov.
Videti je kot vesoljsko izstrelišče, žal pa videz vara, saj ne gre za tehnološki preboj Kopra, ampak za drago dvigalo, ki bo “hribovce z Markovca” peljalo v dolino.
Ponižanje stroke, kakršnemu smo bili priča, je tudi najbolj izkušenim svetnikom vzelo sapo: arhitekt je v svojem prosjačenju za državne milijone šel tako daleč, da je bil pripravljen zlorabiti celo “otroke in vnuke” občinskih svetnikov, ki naj bi si od vsega najbolj želeli prav dvigalo. Pirševo izvajanje ne moremo označiti drugače kot čustveno manipulacijo, ki je daleč od vsake stroke. To je moralno bankrotirani del igre, kjer se prava profesionalnost nadomesti z demagogijo, javni interes pa zamegljuje s sentimentalnim izsiljevanjem.
In koprski mestni svet se je zlomil. Ne pod težo argumentov, ampak pod težo slabo odigrane patetike, demagogije in populizma. Le zakaj bi se ukvarjali z argumenti, če lahko pustimo ob strani “umazane” podrobnosti, kot so racionalna raba javnega denarja, varnost ljudi, (ne)sorazmernost posega v prostor in podoben “racionalni balast2, in namesto tega prisegamo na mobilnostne “vrednote” in “človekove pravice” do pogleda na morje?
Slišali smo tudi veliko govorjenja o t.i. mobilni pravičnosti, ki očitno zahteva, da se lahko vsak “hribovec”, kot očitno del mestnega sveta pojmuje prebivalce Markovca, spusti v dolino po steklu in kablih.
Razprava koprskih mestnih svetnikov je namreč pokazala, da si večina med njimi zelo nenavadno predstavlja življenje na Markovcu – kot območje od civilizacije odrezanih kolesarjev, kjer prioritetno potrebujejo nove kolesarske poti, in ki imajo le eno željo: da bi se lahko prvič v življenju z dvigalom dotaknili obale.
Zdaj vemo, da tu ne gre več za mobilnost, ampak za posebne vrste populizem. Kaj sledi? Dvigalo v vsako vas, ki ima več kot 12 % naklona? Toda kot so opozarjali opozicijski svetniki, se je pravi “dvig” zgodil že prej, ko je bil projekt po tiho premeščen s prvotne lokacije na državni zemlji na zasebno zemljišče v lasti Milana Mandarića, srbsko-ameriškega poslovneža, ki je bil povezan že z Bržanovo prejšnjo volilno kampanjo. To je po mnenju poznavalcev zakulisnega dogajana tudi srž celotne zadeve.
Prvotni načrt za to dvigalo je bil nekoliko drugačen, vendar so se z novim županom v Kopru razmere spremenile.
Zakaj se bo stolp gradil na privatnem zemljišču Mandarića in ne na državnem zemljišču, kot je bil planiran t.i. Fuksasov stolp iz leta 2018? Tega svetnikom ni nihče pojasnil in niti ni nihče skušal pojasniti. Svetniki so ostali brez ključne informacije o tem, kako naj bi občina zemljišča, potrebna za gradnjo, pridobila, pod kakšnimi pogoji in kakšni dogovori obstajajo v zvezi s tem.
Prav županov molk glede tega meče dodatno senco dvoma, ali ne gre tudi v tem primeru za podobne provizije, kot naj bi bile v ozadju investicije v sušilnico blata in pri spremembi občinskega prostorskega načrta (OPPN) parka ob Ferrarski ulici, o čemer je javno spregovorila tudi priča. Spomnimo, da so vzporedno z razpravo o dvigalu krožile tudi informacije o dogovorih Mandarića z ukrajinskimi investitorji, o gradnji luksuznega hotela, o morebitni privatizaciji občinske plaže – plaže, ki je bila urejena z javnim denarjem, zdaj pa bi morda služila interesom petzvezdičnega elitizma. So pa svetniki izvedeli, da je ta še edini neokrnjeni del mesta praktično ničvreden. Torej primeren zgolj za intenzivno pozidavo?
A ne gre pozabiti še nečesa. Pred sejo so zaokrožile govorice o izsiljevanju svetnice italijanske narodne skupnosti, ki naj bi ji Bržan neposredno pogojeval glas za dvigalo z usodo italijanskega vrtca v Hrvatinih. Če to drži, potem so v Kopru že globoko v sferi politične korupcije, kjer se javni projekti odmerjajo glede na volilno korist in lojalnost. Zanimivo bo spremljati, kdaj in s kakšno utemeljitvijo se bo hrvatinski vrtec pojavil na naslednjih sejah mestnega sveta.
Ko bodo Koprčani v bližnji prihodnosti gledali Bržanove predvolilne plakate, nasmejane obraze in gesla o “dostopnosti za vse”, si bodo morda zaželeli drugačno dvigalo. Takšno, ki ne povezuje le točk na geografskem zemljevidu, temveč tudi na zemljevidu politične morale. Do takrat pa bodo z obale zrli v Markovec in razmišljali, za koliko milijonov evrov jih bo Bržan ostrigel pri svojem naslednjem izsiljenem in propadlem projektu – tako kot jih je že pri samevajoči prometni hiši ob robu mestnega centra, nasedli sušilnici komunalnega blata – in še bi lahko naštevali.
Vsi Bržanovi nasedli projekti, financirani z davkoplačevalskim denarjem, imajo vsaj še eno “lepotno napako” – občina namreč beleži z njimi milijonske izgube, medtem ko Bržan oziroma njegova tesna ekipa beleži debeli plus – kot smo pred kratkim lahko razbrali iz pričanja enega od “kurirjev” njihovih provizij, ki naj bi jim samo za en posel oziroma zlorabo položaja dostavil 30.000 evrov gotovine! Tudi te javno objavljene informacije (vir) Bržan na seji mestnega sveta ni pojasnil. Namesto tega je raje medij, ki je to objavil, na Obali zelo priljubljeni in brani Regional Obala, označil za “obskuren portal”, kot da bi to zmanjševalo težo očitanega mu suma korupcije.
Računalniška simulacija Bržanovega dvigala, ki so jo pridno objavljali nekateri mediji, vzhičeni nad veličastnostjo projekta, je nekoliko zavajajoča. Namesto gozda bi moral biti upodobljen klif, v katerega bo dvigalo zelo poseglo. Zemljišče, kjer bodo zdaj gradili, ni javno, ampak zasebno. Lastnik bo dobro zaslužil.
Mestni svetniki so svojo odločitev o dvigalu pospremili še s sklepom o oblikovanju tako imenovanega “civilnega nadzora” nad to “vertikalno investicijo”, ki naj bi zagotovil njeno transparentno izvedbo. Pobudo je tik pred glasovanjem podal Alan Medveš, svetnik Levice, Bržan pa svojega navdušenja ni skrival – svetnike je celo pozval, naj predlog podprejo. In to so tudi storili. Medveš, ki je ob prvem glasovanju glasno nasprotoval dvigalu in pri tem navajal vrsto tehtnih razlogov, si je v drugem poskusu očitno premislil. V času, ko so se že pojavili očitki o izsiljevanju svetnikov, pa je, kot kaže, svoj nenadni preobrat poskušal zamegliti s pozivom k vključevanju “civilne družbe”, celo nevladnikov, ki naj bi po novem nadzirali izvedbo koprskega dvigala. Kaj je v zameno eventuelno prejel, bo – kot vedno v takšnih primerih – pokazal čas.
Svetniki ob sprejemu “civilnega nadzora” očitno niso razumeli paradoksalne situacije, da je potreba po “neodvisnem nadzoru” pravzaprav jasna nezaupnica županu in občinski upravi, ki jo vodijo županovi ljudje. V normalnih razmerah bi tak sklep pomenil, da mestni svet županu več kot očitno ne zaupa. Toda v tem primeru težko govorimo o normalnosti, saj je cel postopek sprejemanja te Bržanove desetmilijonske investicije že od samega začetka bolj kot drugega videti kot politična kupčija. V Kopru je, kot kaže, vroče že pred poletjem.
Ko bom velik, bom liftboj.
Nikjer ni omenjeno na osnovi čega so bila odobrena ogromna EU sredstva? Nevracljiva?
Projekt? Prošnja navadna?
Ima kdo odgovor?
Zdaj pa še otok.
Tole je res bolj eno izstrelišče! Zakaj ne bi iz njega izstrelili Bržana z ekipco? Pa še Popovič in ostali mešalci fekalij naj grejo zraven. Če je plac lahko pride iz Ljubljane še okoli 18 ministrov s Taubijem na čelu. Vsi lepo zraven. Sej če ni fovšije bo za vse dost prostora.
Pa na Jankovića prosim ne pozabiti.
No ko bodo pol vsi tam lepo na raketi naj bo naša Eugenia iz Kopra tako dobra da gre v komandno sobo in stisne tisti zeleni knof z napisom IGNITE.
In raketa z vsem tem tovorom bo šla v vesolje. Zarad mene lahko tudi na Luno. Mesec in pol Levice so že tam.
Če je cilj gospodarska rast, potem je smiselen. Če je cilj logistična rešitev – se verjetno pojavlja več variant. Če je cilj turistična razgledna točka – se postavi vprašanje ekonomije in smiselnosti…
Vrnimo se k prvem cilju – ki je seveda najmanj verjeten ker ni naloga župana, da skrbi za gospodarstvo in državo – v smislu financiranih investicij, še posebej, če nimajo širše dostopnosti – kot je recimo infrastruktura ali stanovanja za mlade …..
Zakaj se to dogaja? Bom navedel primer. Že davno je bil sprejet zakon, da se morajo greznice nadomestiti z malimi čistilnimi napravami. Nekdo bi to razumel kot ekološko rešitev. Za zasebne objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo? Ker – pač urbanizem v določenem obdobju ni deloval. Ampak greznica, triprekatna – je lahko in je vrhunska rešitev. Nič boljša ni mala čistilna naprava. Nasprotno. Naprava bo zdaj za nekoga strošek investicije, bo strošek letnega vzdrževanja in bo ostal strošek praznjenja. Torej na koncu ugotovimo, da je projekt pod krinko ekologije namenjen predvsem gospodarski rasti ali pa pritisku določenih lobijev. Če ob tem vemo, da se kanalizacijsko omrežje širi in da je vse več prebivalstva priključeno na javno omrežje, je ukrep pod resnim vprašajem. Dokaz je, da se je že kar nekajkrat spremenilo obdobje, do katerega se morajo greznice nadomestiti.
Povzemam – veliko stvari danes bistveno ne spremeni kvalitete življenja, omogoča pa višje plače – kot posledico večjih stroškov! Samo, da se ustvarja in da vsako leto objavimo, da je bila rast po Umarju – 1.8%… In stolp bo k temu vsekakor pripomogel. Saj kot pravijo – denar, ki ga nisi potrošil – ne obstaja! Denar nakopičen v banki, zemljišču, stanovanjih, delnicah… ne poganja rasti.
Raketno izstrelišče bo imelo kar nekaj učinkov. Večinoma pozitivnih! In če je denar – zakaj pa ne? (Pustimo šolstvo, šport, kulturo, zdravstvo,… to je Koper verjetno vse že uredil!)
A so uredili vodovod ???
Ne, zgolj odvod fekalij.
Meteorne vode in vodovod bo naknadno z aneksom k pogodbi.
Važn da se drek odpelje press.
Vodovod je urejen z ustavno pravico.
Pitna voda je urejena z ustavo. Ker nobena stvar ne more biti neskladna z ustavo. Torej imajo vsi Slovenci dostop do pitne vode.
“Pedro” si pa pozabil omeniti Janeza Janšo, nekaj se s tabo dogaja. Lahko da so si ti začele sive celice obnavljat….
A se v tej državi res ne da neke normalne arhitekture furat? Pa kaj je to zaeno “dvigalo” načrtovano v Kopru? A se je vsem odfukal?
@Tinca
Mar bi zizike majali, arhitektura pa na gmah pustili.
Anede ?
Verjetno je bil Bržan v Dubaiju, kjer mrgoli nesmiselnih projektov, katerih namen je šokirati obiskovalce, ki jih potem prihajajo gledat snobi z vsega sveta, ker ne vedo, kako bi zapravili svoj čas na zemlji.
Ampak kvaniteta je tudi kvaliteta. Veliko ekstravagantnih projektov na kupu privabi veliko zdolgočasenih snobov. En osamljen “ekstravaganten” projekt pa postane spomenik neumnosti, ki 24/24 izžareva svojo ekstravagantno neumnost.
Sicer je sploh značilnost slovenskih arhitektov, da ustvarjajo ekstravagantne oblike projektov, ki so zanimivi samo nekaj časa, ker s svojo nekonvencionalnostjo šokirajo občinstvo, čez čas pa postanejo to, kar so: grdi spački, ki ne sodijo v kontekst prostora.
Tako je sploh z vsem, kar hoče izstopati. Tudi z ljudmi. To se vidi pri politikih ali novinarjih, ki jih čez čas mnogi ne morejo več niti gledati, kaj šele poslušati.
Zakaj na Mandaričevo zemljišče?
Tako je ceneje. Razpon povezovalnega mostišča do vertikalnega stolpa je bistveno krajši in tehnično in investicijsko lažje obvladljiv.
Ni nobene čarovnije ali zelenih možicljev.
Drugače je pa ta prispevek uredništva navadna politična agitka, ni vredna niti da jo pes poščije.
Ne vem, lahko samo ugibam, da je Popo mal podmazal.
Miran ma si ti res Miran al si mona?
Mona Aleš? Alession? Il Sindaco?
Mandarich je pa res znan kot grande poštenjak, ala mu vera.
@Azzuro
Vm je oštja hitila u bndante, da take stresate ?😱
@azzuro
Drgač pa je azzurro z dva r.
Na osnovi čega pa so sploh bila dodeljena ogromna EU sredstva? Dokumentacija, izračuni, idejni projekt?
Ima kdo odgovor??
Futuristični projekt za polnenje žepov vpletenih. Samo za žepe gre. Imamo zelo majhen košček morske obale in moramo zelo paziti, da je ne IZNAKAŽEMO.
Dejte mal ustavt kojne in se ne preseravajte!
Da je ne IZNAKAZIMO. Bo treba nazaj v šolo. Slovensko šolo!
V zadnjem času najdrznejši župani mest kar tekmujejo med seboj,
kako izvirno, razkošno, spektakularno in trajno bodo zapravili nenadoma “čudežno pridobljene” proračunske milijone
ter si s težko zasluženim denarjem občanov postavili trajni “spomenik” in “spominek”,
s katerim naj bi po najbolj optimističnih in populističnih predvidevanjih pritegnili v matično okolje še več turistov in z njimi spravili v občinsko blagajno še več denarja (spomnimo se razglednih stolpov v Lendavi in Rogaški Slatini, neuresničene ideje o vrtoglavi viseči brvi čez Savinjo med Miklavškim hribom in Starim gradom v Celju, …).
Kot da bi imeli v začasno “svojih#” oz. “njihovih” občinah že nadvse zgledno urejeno zdravstveno in socialno oskrbo občanov,
kot da bi imeli dostojno plačane in zaradi spodbudnega delovnega okolja zadovoljne in pozitivno motivirane uslužbence v javnem zdravstvu, otroškem varstvu, šolstvu, socialnem skrbstvu,
kot da bi imeli ustrezno “zaflikane” in varne vse pločnike, ulice in ceste, krožišča in križišča v pristojnosti občinske uprave,
kot da bi imeli vzorno urejen in vsem občanom dostopen ter uporaben javen promet,
kot da bi ponujali svojim občanom vse možnosti izbire za dostojno poslednje zatočišče ter trajni prostor dostojnega spomina.
Regional, 14.5.2025
Bržan po protestu delavcev Marjetice:
“Gre za sodoben model upravljanja javnih podjetij, ki ga uporabljajo številne evropske in tudi obe največji slovenski občini. Verjamem, da bodo holding v prihodnjih letih ustanovile vse večje slovenske občine, saj omogoča boljši nadzor nad stroški in večjo transparentnost, preprečuje podvajanje storitev, kot so na primer pravne, kadrovske, informacijske storitve…
… ob tem pa zagotavlja tudi lažji dostop do razvojnih sredstev in virov financiranja…
in dodaja,
“Živimo v časih, ko moramo res pozorno paziti na vsak cent in ko je ta cent vsak dan vreden manj…..”
Moj odgovor bo univerzalen. Bolj ko je leva politika gnila več je gnilobe v Sloveniji.
Citiram dokaz kam nas pripelje amaterska levičarska politika Golobnjaka. Zame je korupcija, ki je seveda ne odobravam še najamnjši problem. Problem so praktične ideje, ki privabljajo gospodarstva v naše sosednje države in ne k nam. Naš višek “pameti” pa so takšna dvigala. Citiram…
(Kaj je še ostalo od demokracije, če te utišajo, ker misliš drugače? V Sloveniji se vse bolj uveljavlja tiha, a učinkovita oblika avtoritarizma. Ni več tankov na ulicah, zdaj je dovolj gumb v parlamentu, da opozicijskemu poslancu vzameš besedo. – Dominik Štrakl
Dovolj je kontroliran naslov na medijskem portalu, da oblikuješ javno mnenje. Dovolj je, da mediji ne poročajo in resnica izgine. Tako se danes dela politika. Ne z argumenti, ampak s cenzuro. Ne z dialogom, ampak z utišanjem.
Ne gre za naključje, gre za strategijo. Pod krinko “naprednih” idej razkrajajo gospodarstvo. Pod krinko “strpnosti” rušijo varnost. Pod krinko “enakosti” brišejo narodne, družinske in biološke temelje.)
***
Ko sem zadnjič omenil Madžarsko nisem imel v mislih Orbana in njegovo podporo Rusiji, ampak njegov gospodarski uspeh, da v Madžarsko pripelje tuje investiteje s celega sveta od Nemčije do Kitajske. Tako lahko razvojno napreduje država in narod. Golobnjak pa je naše živo nasprotje! Lep dan.
Pišeš: “Bolj ko je leva politika gnila več je gnilobe v Sloveniji.”
Vprašanje: Kje obstaja država, ki ima politiko, ki ni bolj ali manj gnila, naj bo leva ali desna?
.
@drejč – ne moreš povsod posploševati. Dokaz. Tudi desne politike razkraja populizem, negativna selekcija in še kaj – pa so desne države daleč pred levičarskimi.
Edina izjema je Kitajska in še to zaradi državnega gospodarskega kapitalizma in ne njenega partijskega komunizma. Največja podjetja so državno-privatna z vrhunskimi kadri in ne tako kot pri nas, da se odluženi kader valja po državnih podjetjih. Primer.
Rusija je največja država na svetu po površini – po gospodarstvu pa komaj primerljiva recimo z Italijo. Lahko bi imeli Veliko Rusijo na prijateljski osnovi kot recimo EU in ne s pomočjo vojn. Brez vojn ruski diktatorji ne zanjo živeti! Primer.
Na črti kjer je Rusija/Putin zasedla ukrajinske pokrajine bo nastala meja podobna med Severno in Južno Korejo. Podobno med Rusijo in Finsko. Takšna država ne more nikoli postati resnični velik imperij.
Že nekajkrat sem napisal, da mene ne bi motilo, da imamo leve vlade, če bi bile te resnično uspešne. Da to niso je dokaz, da nas prehiteva vse več države na vseh področjih. Ko te tuji investitorji enkrat zaobidejo so posledice dolgotrajne in negativne za Slovenijo še bolj.
Ne bom se spuščal v finančne mahinacije,ki so že kar nekaj časa pravilo pri investicijah v Sloveniji,kjer velja pravilo: kupiš enega, plačaš dva.
Bolj me zanima funkcionalnost dvigala.
Kot je videti, gre za večfunkcionalni objekt. Z več funkcionalnimi objekti so težave. Najprperičljivejši je Cankarjev dom, ki ni ne kongresna dvorana, ne gledliške, kaj šele koncertna dvorana.
Dvigalo na Markovec se predstavlja kot večfunkcionalni objekt, s podobnimi težavami.
Ali je namenje pešcem in povezavi hribovcev iz Markovca s starim jedrom Kopra?
Je namenjen kopalcem na morski plaži za razgedni stolp?
Ali morda snobom za kavarno na vrhu razglednega stolpa?
Za peš povezavo med Markovcem in Koprom je neprimeren in ne bo pritegnil dovolj pešcev. Mnogo učinkovitejša bi bila železnica ali vzpenjača kakršno imajo v Ljubljanini, ali v Zagrebu med Ilicoin Gornjimgradom.
Še manj obiskovalcev bo pritegnilo dvigalo kot razgledni stolp.Rekreativci,ki letajo med Kopromin Izolo si ne bodo privoščili še razgleda s stolpa. Kopalcev pa od jeseni do pomladi ni.
Ostane še kavarna ali celo restavracija za snobe. Teh pa tudi ni na pretek, morda bodo obiskovalic pred vsem ti, ki bodo ob gradnji obogateli.
Za restavracij je tako in tako premalo rpstora in vemo, da se snobi raje skrivajo, kot razkazujejo.
V Kopru so najprej skočili, sedaj pa morajo reči še HOP!
Koprsko arhitektonsko skrpucalo res spominja na raketno izstrelišče. “Raketna” pa bo najbrž samo njegova cena in z njo povezane provizije tistim, ki so odobrili ta projekt. V bistvu pa gre le za navaden lift in še za tega bi se moralo premisliti, ali je sploh potreben.
Spominjam se, kako je Ljubljana prišla do gondole na grajski hrib. Kupili so jo nekje v Avstriji, menda za petkratno ceno podobne gondole, kakršno imajo v avstrijskem Gradcu. Razlika v ceni je seveda šla za provizije levim vladajočim v Ljubljani. Pa je to bilo še pred Jankovićem.
azlika v ceni je seveda šla za provizije levim vladajočim v Ljubljani. Pa je to bilo še pred Jankovićem.
It is a great possibility that Jankovic learn the foh from previous governing body!
@Rokovnjac
Od koga ste se pa vi navzeli bedarij.
Najbrž je ratalo samo od sebe.🤔
Spoštovani APMMB2, res večnamenskost ni nikoli dobra. To se kaže tudi v kartici Urbana, ki se uporablja za mestni prevoz, za Mestno knjižnico, za Bicikel… Ko so se pojavili brezplačni prevozi po Sloveniji za upokojence (nič ni brezplačno, spoštovana Alenka Bratušek, raje imam spodobno (pošteno za 40 let plačevanja prispevkov) pokojnino in si prevoze plačam sama), je nastal problem. Očitno se ni dalo vseslovenske avtobusne in železniške prevoze spraviti na eno kartico, povozili so vsa prejšnja prizadevanja in zdaj imamo tisto roza kartico. Tistim, ki so izumili Urbano, so vse (nesmiselne in previsoke) stroške plačali iz proračuna. Urbana je zato nesmiselna, ker ne moreš enačiti jabolk in hrušk ali pa je to izredno težavno. Razen v kompotu. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko denarja je odnesla in še odnaša tale Urbana. Najbrž ne 10 milijonov, mogoče je primerjava neumna, vendar je smisel enak, kajne?
@Pika
Ste hoteli nakaj povedati ?
Poizkusite narisati.🥱
Kadar nekdo nekaj dobi zastonj, pomeni to, da se je strosek porazdelil na vse ljudi.
Ali drugace: ne, da ima kdo nekaj zastonj, ampak, da nekdo placuje, ki te usluge sploh ne koristi.
Lahko bi uvedli tudi ukrep, da bi bil bencin in dizel zastonj. Pod crto bi ga uporabniki dobili nekaj ceneje, ker bi ga sofinancirali tisti, ki sploh nimajo avta.