Slovenski jezik je pogosto grob, hladen, predvsem pa zelo enostaven, ko gre za ljubezen. Zanjo poznamo eno samo samcato besedo. Verjetno je to povezano z genealogijo nacije, nekoč obsojene na podrejeni status, na hlapce. In v odnosu med gospodarjem in hlapcem kakšne posebne ljubezni ni. Latinščina, denimo, je ločila med samostalnikoma amor (ljubezen do človeka, zaljubljenost) in caritas (ljubezen do človeštva), pa tudi marsikateri drug jezik ima več besed, ki označujejo pojem ljubezni.
Ljubezen v smislu caritas je tista, ki je neločljivo povezana z Anito Ogulin. Njena smrt na začetku tedna je sprožila presenetljivo močna čustva. Sploh odzivi medijev so bili takšni, kot da bi umrla pomembna javna osebnost. Toda to je humanitarna, karitativna Anita Ogulin tudi bila. Morda smo to dokončno dojeli šele v trenutku, ko je ni več med nami. Novica o tem, da bo kot prejmnica visokega državnega odlikovanja – prejela ga je iz rok Nataše Pirc Musar – deležna tudi državnega pogreba z vojaškimi častmi, ni posebej presenetila. Po svoje je ironija, da država šele po smrti ovrednoti plemenitost človeka, ki je večji del, če ne celo celo življenje pomagal ljudem v stiski.
Anita Ogulin je s svojim dolgoletnim delom, ki ga spremenila v poslanstvo, celo presegla krščansko maksimo o ljubezni do drugega, saj je v resnici ljubila bližnjega bolj kot samo sebe. Tudi takrat, ko se je znašla v primežu podivjanih anticepilcev, ki so se znesli nad njo in je morala za pomoč zaprositi policijo, iz tega ni delala drame, podobno kot svojega poslanstva nikoli ni opravljala zaradi všečnosti javnosti ali medijem. Človek, ki svoje življenje posveti pomoči drugim, verjetno ne pričakuje, da se bo zaradi tega znašel v zobeh ulice, pa četudi spletne. Anito Ogulin so anonimni troli obdelovali celo na dan, ko je javnost izvedela novico o njeni smrti. Očitki so bili preveč absurdni, da bi bili vredni publicitete.
O smrti takšnih ljudi, kakršna je bila gospa Ogulin, se povsem resno vprašamo dvoje. Prvič, zakaj jih sploh potrebujemo? In drugič, zakaj je med nami tako malo takšnih svetnikov?
Na prvo vprašanje ni težko odgovoriti. Zato, ker ni idealne države, v kateri bi bilo poskrbljeno za vse in nihče ne bi bil prepuščen samemu sebi. Žal nič ne kaže, da bo človeštvo kdaj doseglo takšno fazo duhovnega razvoja, ko se bo to spremenilo.
Kar pa se karitativnosti tiče, je slovenska družba še zelo sramežljiva in se na kolektivni ravni zbudi kvečjemu ob naravnih in drugih nesrečah, ko je treba “stopiti skupaj” za nek dober namen. Zbiranje zamaškov in podobno, ko se išče denar za otroke, katerih zdravljenje zahteva nekaj več denarja, je druga skrajnost in po mojem tudi velika sramota za naš “javni” zdravsteni sistem oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki mirno diskriminira določene državljane tako, da jih noče plačati zdravljenja (največkrat v tujini), češ da za to niso “izpolnjeni določeni pogoji”.
ZZZS je v mojih očeh največji krivec za sistemsko korupcijo v našem “javnem” zdravstvu in ob vseh milijardah evrov, ki jih zavod obrača, je zbiranje zamaškov za hudo bolne otroke nacionalna sramota!
Zakaj pri nas tako malo ljudi pomaga drugim na način, za katerega se je odločila Anita Ogulin? Verjetno zato, ker je to izjamno naporno delo. Ker je to tudi nehvaležno poslanstvo, saj se bo vedno našla majhna skupina hudobnih ljudi, ki ti bo metala polena pod noge. Humanitarci, karitativci in filantropi na Slovenskem imajo še to prekletstvo, da živijo v državi, ki je bolj kot geografsko majhna mentalno. Slovenski bogataši, kolikor jih bo po davčnih eksperimentih Golobove vlade sploh še ostalo v državi, se redko odločajo, da bodo del svojega premoženja namenili humanitarnim, karitativnim dejavnostim. Ta faza bo morda prišla šele čez dve, tri generacije, ko bo bogastvo ponotranjeno do te mere, da bo samoumevno, da se ga vsaj nekaj promilov deli tudi z ostalimi. Lahko pa smo optimisti in upamo, da se bo ta premik v zavesti zgodil že prej …
Ponosen sem, da smo konec leta 2020 Aniti Ogulin vsaj nekoliko pomagali tudi na našem portalu – in vesel sem, da se s tem nismo nikoli hvalili. Ob koncu prvega leta kovidne epidemije smo pomagali otrokom, pri katerih šolanje na daljavo ni bilo mogoče, saj doma niso imeli računalnika. Takrat smo objavili nekaj najbolj pretresljivih zgodb in bralce prosili, naj Zvezi prijateljev mladine Moste nakažejo denarne prispevke. Na pomoč so priskočili tudi kolegi iz združenja YES, ki so nabavili kar nekaj prenosnih računalnikov za te otroke. Seveda ne toliko, kolikor jih bo kasneje naročila ministrica Stojmenova, vendar od naših računalnikov niti eden ni ostal v skladišču, saj so šli vsi v roke tistih, ki so jih res potrebovali.
Prepričan sem, da je Anita Ogulin dobila dovolj “posnemovalcev”, da se bo njeno delo nadaljevalo in spomin nanjo nikoli ne bo umrl.
“Prepričan sem, da je Anita Ogulin dobila dovolj “posnemovalcev”, da se bo njeno delo nadaljevalo in spomin nanjo nikoli ne bo umrl.”
Zelo verjetno, se bo našlo kar nekaj “profesionalnih prostovoljcev”, ki bodo nadaljevali njeno “prostovoljstvo”.
“Slovenski jezik je pogosto grob, hladen, predvsem pa zelo enostaven, ko gre za ljubezen. Zanjo poznamo eno samo samcato besedo. Verjetno je to povezano z genealogijo nacije, nekoč obsojene na podrejeni status, na hlapce. In v odnosu med gospodarjem in hlapcem kakšne posebne ljubezni ni. ”
Ta je pa bosa in debela, da že dolgo nobena tako.
Če pustimo ob strani skrajno sporno “genealogijo nacije” (ali pa vzemimo pod drobnogled še vse druge), je dejstvo, da je verbalno razlikovanje med posameznimi oblikami ljubezni danes, tj. zadnjih nekaj tisočletij, skrajno osiromašeno v vseh jezikih. Celo beseda caritas – ki je prav tako (celo par excellence) pomenila ljubezen – ima danes v evropskih jezikih bolj ali manj pomen usmiljenosti.
Pač pa slovenščina (resda ne edina), recimo loči med marati, rad imeti in ljubiti. In še vedno pozna besedo “ljub(a)”, ki ni vezana na “ceno” oz. veljavo, kot “drag(a).
Slovenščina ima ogromno rešetk (ki si jih je postavila sama pod vodstvom samooklicanih jerobov jezika); ampak pojem ljubezni še vedno lahko prosto leti v različnih oblikah … če si ljudje to dovolijo in znajo.
Zanima me, kam je izginil pridevnik “mil”, tudi “miljen”, ki je danes ohranjen le še v pesmih in ki ga je Prešeren rad uporabljal:
Strune! milo se glasite,
milo, pesmica! žaluj;
sŕca bolečine skrite
trdosrčni oznanjuj.
Stari Grki so imeli za ljubezen tri izraze (eros, filia in agape), od katerih pa nobeden nima tako obsežnega pomena: prvi se nanaša na strast in poželenje, drugi na prijateljstvo in tretji na sočutje oziroma pieteto.
Pridevnik “mil/mila/milo” še vedno obstaja, tudi v govorjenem jeziku, ampak pomeni predvsem ‘blag(a)’, ljubko/ljubka in podobno, torej nekaj ali nekoga, ki (implicitno) vzbuja ljubezen. (V reku “milo se mi je storilo” pa ima pomen nečesa, kar ti seže v srce.)
Saj tudi Prešeren pravi: … “jim MILŠI zvezde kakor zdej sijale”.
Kot zanimivost: v poljščini se ljubezni (razlčinih pojavnih oblik in stopenj) reče miłość.
Re:…genealogijo nacije, nekoč obsojene na podrejeni status, na hlapce. In v odnosu med gospodarjem in hlapcem
Ali res mora biti prav ob vsaki priliki ponavljana ta vecna in izmisljena mantra o “hlapcih”.
Hlapci so bili sluzabniki na kmetih, na slovenskem, nemskem ali laskem. Nihce pa ni bil hlapec zaradi svoje nacionalnosti.
Definitivnio ne bo več osebe v tej državi, ki bo dosegla njeno humanitarno delo do zadnjega diha..
Očitati najvišjim predstavnikom države udeležbo na pogrebu tako velike osebnosti, je podlo. To je tudi njihova moralna dolžnost kot vodje naroda, neodvisno ali so pri svojem delu uspešni ali ne.
Druga skrajnost pa so hlapci tujcev, ki hodijo samo na grobove narodnih izdajalcev…
Tako je, se tokrat pa povsem strinjam!
S temi hlapci tujcev (Rusov?) imate najbrž v mislih naše komuniste.
Miler, samo to. Kot vedno ne zamudiš nobene priložnosti, da blekneš neumnost. V tem primeru osebe, ki je sploh nisi poznal. Jaz sem jo, a ji ni nikakor ne dam priznanja za nekaj, česar si ni zaslužila. Namreč državniškega pogreba. Ob tem sočustvujem z njenim sinom, kar sem mu tudi povedal.
@uroš, a moraš nekoga osebno poznati, da se mu prikloniš ?
Dve milijardi ljudi ni s-poznalo Jezusa, pa obhajajo veliki četrtek, petek in veliko noč…
Slovenci nismo osebno s-poznali niti Trubarja, niti Prešerna, pa jih vseeno častimo..
Vsako javno osebnost žal spremlja prekletstvo javnosti, pa naj bo to humanitarec, politik, pevec, igralec ali pa svetnik.
V izogib temu imajo svojci možnost “v ožjem družinskem krogu.” Nekateri to poznamo.
Ne nujno, a v tem primeru vem za stvari, ki ji niso v čast in so javnosti prikrite. Kljub temu sem se poklonil njenemu spominu in se pogovoril s sinom.
iskreno žulaje tvoji očutki otroci lepi spomini vaŝe anita ogrin lp sara pustibek
..popravek v zadnjem stavku. Pravilno: ..izdajalcev naroda..
Od kod ti to slepo sovraštvo? Na grobove “narodnih izdajalcev” nihče ne hodi, ker jih ni, saj so jih tvoji klavski idoli pometali v fojbe in rudniške jaške.
Če ne bi napisal zadnjega odstavka, bi te pohvalil. Tako pa vidim, da provociraš.
Lahko pa razumemo tudi drugače. Tisti “ki” v stavku se nanaša na tujce. V takem razumevanju nastane nerazumljiva čobodra.
… “grobove narodnih izdajalcev” … A to mislite na tiste razstreljene in nekajkrat zabetonirane rudniške in gozdne jame, kjer so bili s strani revolucionarnih/komunističnih osebkov zverinsko pobiti in notri zmetani otroci, ženske, nosečnice, starci, slovenski intelektualci, slovenski domoljubi, domoljubni močni kmetje, …
Imamo seveda več vrst sramu, a zame sta pomembna predvsem nasprotna ekstrema. Ne strinjam se povsem, da se bo sedaj šla kazati na pogrebu kvazi-elita zato, ker hoče pokazati, da so tudi oni s človeškim izrazom na licu in bodo pristavili še svoj lonček s svojimi čustvi (lažnimi in/ali resničnimi).
Gre za dva ekstrema. Primer. Pohlepni avtokrat Golob brez sramu vrže čez ramo tiste ljudi, ki se mu ne želijo podrediti – po drugi strani pa je velik copatar do svoje konkubine. Dva povsem nasprotna obraza, kajne?
Čudovita ženska. Naj ji bo lahka slovenska zemlja. Ampak, pogreb z vojaškimi častmi? Ne morem se znebiti občutka, da naši nesposobni politiki pristavljajo svoj piskrček in se želijo pasti v veličini te gospe, katere pa sami nikoli niso in je ne bodo dosegli. GospaTajkunka in instagram ljubitelj karfijole ter vsesplošni ljubitelj športa, se bosta gnetla v prvi vrsti in si nadela žalujoč obraz. Bruh
De mortuis nil nisi bene, praviji latinci in naj pri tem ostane tudi ob tem žalostnem dogodku. Zato se bom tu ustavil, a s pripombo, da bi imel o njenem delovanju tudi kaj manj pohvalnega za povedati. Vsekakor sočustvujem z njenim sinom, ki ga dobro poznam, a kot rečeno, naj ostane pri tem!
No, danes se bo v Polju videlo kdo vse se bo zdaj “šlepal” na njeno smrt.
Lopov, ki je okradel Litostroj in ki, kot mož predsednice republike, ki je btw izterjala 70,000eur od rtv zato, ker ni bila izvoljena???!!! bo lahko uveljavlaj stroške za obisk “zastonj promocij”… na mesečnih 800eur za dvakrat na leto obleči si gvant…
Filthy animals…
veckrat sem na portalih vprasal,kam je sel Litostroj.Tukaj je nekdo,ki ga omenja.Al je biu ta raubar Musar?
O njenem delovanju sicer nisem slišal nikoli nič slabega, vsega seveda ne vem.
Po lastni izjavi 10% za “stroške”, pa Srednji vrh, pa vedno na RTV SLO,pa vojaški pogreb z večino leve tajkunske elite?! Je kdo kdaj videl pregled razdelitve donacij? Pravi dobrotniki delujejo v tišini,daleč od MSM in politike!
Vso priznanje gospej Ogulin.
Ne strinjam pa se, da so jo ukradli nesposobni vladaji, ki uničujejo Slovenijo.
V svoji sredini ne najdejo osebe, ki bi vsaaj približno delaovala pozitivno, kot pokojna Ogulinova. Zato so za svojo reklamo uprizorili čaščenje, kakršno je zelo redko v Sloveniji. To je prepprosto izrabljanje vrednosti,ki jih sami nimajo.
Že predsednica se je šlepal z njo,ko jo je odlikovala, sedaj pa bo celotni vrh državne politikešel na pogreb pokazati svojo nečimrnost.
Si ne bi mislil, da ima ta Golobova svojat celo vest; da, in to slabo, zelo slabo. Zato tudi ta ceremonija, ki pa s pokanjem pušk, zagotovo ni njena želja.
Če bi to storila Janševa vlada, bi vsi rdečkarji skočili do stropa, češ kakšna zloraba.
Nekaj deset tisoč eur bo ustreljenih v luft (beri vrženih proč) zato, da se bodo lahko nekje pokazali.
Na oblasti so ljudje, katerim ne znese razumeti dela pokojnice.
Robertu, od fašista Vladota sinu, trenutno kao predsedniku vlade, pa nutruja ni sposobna omeniti, naj vsak minister, Zoki, kuzla kovačeva,… in vse, kar futramo, nakaže sto eur v namen, za kar se je gospa borila.
Drek rdeči…
Ojej a ne gre malo bolj civilizirano?
S tem največ poveste o sebi in svoji stranki …
Se vedno smo v času Ivana Cankarja:HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA, samo se mislec drugače piše hlapci pa smo se vedno mi, pa nihse ne zmore povedati, kako dolgo bomo se umirali na obroki, ampak karma pride sigurno vsi pridete na vrsto ne glede na rast, čast, diplomo, izobrazbo vsi ni izjeme😪😪🤔🌺
Tovarišica ,je bila zaprisežena levičarka,svoj položaj pa je izkoriščala tako ,da je vedno ,ko je bila na oblasti desnica iskala lačne otroke ,pri levih ,pa so nenadoma izginili….